@article{Lengar Verovnik_Kalin Golob_2019, title={Spol med družbo, jezikovno rabo in predpisom}, volume={67}, url={https://srl.si/ojs/srl/article/view/2019-2-1-26}, abstractNote={<p>Slovenščina se uvršča med jezike, ki imajo zaradi sistemske kategorije spola in morfemske kompleksnosti njenega izražanja pri prizadevanjih za spolno pravičnost v družbi središčno vlogo. V preteklem letu so prizadevanja za spolno pravičnejše izražanje doživela dva vrhova: ob rabi podčrtaja kot pisnega signala za spolno nebinarnost oziroma mnogoterost ter ob odločitvi za izmenično rabo moškega in ženskega slovničnega spola kot generičnega v pravilnikih dveh ljubljanskih fakultet. V senci drugega je vprašanje podčrtaja doživelo premalo razprave; v prispevku zato s pomočjo postavk teorije jezikovnega menedžmenta, ki jih predstavljamo tudi ob primerih iz slovenske standardizacijske prakse, osvetljujemo nekatere dodatne vidike (morebitne) implementacije podčrtaja v rabo.</p>}, number={2}, journal={Slavistična revija}, author={Lengar Verovnik, Tina and Kalin Golob, Monika}, year={2019}, month={jul.}, pages={385–394} }