Slavistična revija

Izzivi »internacionalizacije« jezika v digitalni dobi: korpusnojezikovna analiza variantnosti pri prečrkovanju in morfološkem podomačevanju kazahstanskih osebnih imen v angleščini

2025-07-12T17:20:02+02:00

V prispevku so predstavljeni izzivi transliteracije kazaških lastnih imen, zapisanih v cirilici, v angleščino, zlasti v kontekstu prehoda kazahstanskega pisnega sistema iz cirilice v latinico, ki poteka od leta 2017, z namenom, da bi kazaščina postala mednarodno bolj prepoznavna. Prizadevanje Kazahstana za internacionalizacijo je privedlo do še plodnejših prevodnih izmenjav med kazaščino in angleščino, kar je povzročilo precejšnja razhajanja pri zapisu lastnih imen v angleščini, tudi pri znanih in ključnih osebnostih in imenih iz kazahstanske kulture in zgodovine. Namen prispevka je analizirati stopnjo variantnosti pri prečrkovanju z uporabo korpusnojezikovne metodologije, v ta namen pa smo sestavili korpus angleških podstrani več uradnih/institucionalnih kazahstanskih spletnih strani (vladnih, visokošolskih itd.). S tem korpusom prikažemo imena z najvišjo stopnjo variantnosti v angleščini v njihovih angleških ustreznicah in oblikovali kategorije potencialno problematičnih imen z vidika prečrkovanja, obenem pa tudi z vidika morfološkega podomačevanja oziroma konkurenčnosti med rusificiranimi in kazaškimi oblikami.

The Decline of Russian in the Bilingual Repertoire of Ukrainians: Transformations in Language Use and Emotional Responses Amid War

2025-12-28T16:21:02+01:00

The full-scale Russian invasion of Ukraine in 2022 triggered a rapid rejection of Russian among Ukrainian bilinguals. This article introduces the concept of ideologically accelerated language shift, understood as a moralized and emotionally driven transformation of bilingual repertoires. Based on a mixed-methods survey of 1,298 Ukrainians living in Poland, the study demonstrates how ideology, emotion, and moral agency interact to reshape language practices. The findings show widespread reduction or abandonment of Russian, mediated by language shame and social pressure, and a reconfiguration of bilingualism in exile, with Polish increasingly replacing Russian as a neutral alternative. The study contributes to conflict sociolinguistics by highlighting language as a moral and emotional resource in wartime.

Predpripravljeno besedilo kot ogledalo pokrajinske raznolikosti govorjenega jezika: gradivo, analiza in didaktična uporaba

2025-11-28T20:22:50+01:00

V prispevku je predstavljena jezikovna analiza treh narečnih besedil, zbranih s pomočjo vnaprej pripravljenega, skonstruiranega besedila, zapisanega v slovenskem knjižnem standardu, in možnosti njegove uporabe v izobraževalnem procesu. Vnaprej pripravljeno besedilo so informanti iz različnih slovenskih krajev pretvorili v svoj domači, neformalni jezikovni kod (narečje, pogovorni jezik, mestno govorico …), ga prebrali in posneli ter s tem omogočili njegovo nadaljnjo jezikoslovno obdelavo – fonetični zapis in jezikoslovno analizo. V besedilu so bile uporabljene besede iz gramatičnega dela vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), s katerimi je mogoče preverjati razvoj izbranih izhodiščnih splošnoslovenskih fonemov v posnetih govorih. Doslej je bilo zbranih več kot 50 zvočnih posnetkov iz različnih krajev – posnete govore je mogoče uvrstiti v narečja različnih narečnih skupin ter posamezne različice pogovornega jezika in mestne govore. Prispevek izpostavlja tudi nekatere izzive, povezane z oblikovanjem optimalnega nabora fonemov oz. vključitvijo/izbiro ustrezne leksike, ki bi omogočala učinkovito prepoznavanje (narečne) raznolikosti slovenskega jezikovnega prostora, in predstavitev tovrstnega gradiva v digitalnem okolju.

Slovensko-angleški jezikovni stik v slovenski skupnosti v Torontu: predstavitev zbirke prevzetih angleških sposojenk iz Hendi angleško-slovenskega slovarčka za priseljence in viziterje iz olt kantri

2025-11-28T20:21:13+01:00

Predstavniki prve generacije slovenske skupnosti v Torontu so kljub močni integraciji v širšo kanadsko kulturo čutili močno pripadnost slovenstvu. Jezikovni stik med slovenščino kot njihovim maternim jezikom in angleščino kot njihovim jezikom okolja je vplival na njihovo rabo slovenščine, ki je imela v novem okolju kot jezik skupnosti funkcijo povezovanja v obujanju šeg izvornih krajev. V njihovem govorjenem kodu so se pojavile angleške sposojenke, ki so jih slovnično prilikovali slovenskemu jeziku. Te so se v Župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo med uporabniki tako uveljavile, da je v 70. letih 20. stoletja nastala zbirka angleško-slovenskih besed. Namen prispevka je opisati okoliščine nastanka sposojenk in predstaviti nabor besed, ki so se pojavljale v skupnosti.

Dialoška dejanja v zasebni govorni interakciji

2025-12-13T11:46:18+01:00

V prispevku je predstavljena sistematična analiza dialoških dejanj v slovenščini, narejena na gradivu korpusa ROG-dialog, ki zajema 12 posnetkov vsakdanje govorne interakcije v domačem okolju. Oznake so dodane skladno s standardom ISO 24617-2. Kvantitativni rezultati pokažejo izrazito prevlado dejanj informiranja, pa tudi visok delež metadiskurznih dejanj za usklajevanje poteka pogovora. Kvalitativna analiza razkrije heterogenost nekaterih kategorij, posebej kategorije informiranje, ter nakazuje potrebo po natančnejšem podrazvrščanju. Raziskava prispeva k pragmatičnemu opisu slovenščine, označeno gradivo pa omogoča razvoj modelov za avtomatsko označevanje dialoških dejanj.

Semantičko-motivacijska interpretacija toponima Lješanske nahije

2026-01-18T12:56:29+01:00

Autor u ovome radu analizira 181 toponim iz Lješanske nahije, područja smještenog između Podgorice i Cetinja. Toponimastička građa pripadaja ovim naseljima: Beri, Buronji, Draževina, Gornji Kokoti (s Lekićima), Gradac (i Župa Gradačka), Ćepetići, Kruse, Orasi, Progonovići, Releza, Staniseljići, Štitari. Korpus građe ekscerpiran je iz monografije Od Podgorice ka Cetinu. Stara Crna Gora s istoka autora Slobodana Čukića (2021). Govor ovoga područja spada u jugoistočne crnogorske govore, a na markantnije jezičke osobine ukazao je Adnan Čirgić u svojoj Dijalektologiji crnogorskoga jezika (2017). Toponimi su raščlanjeni u više semantičko-motivacijskih kategorija. Antroponimijska forma u toponimiji potvrdila je prisustvo u znatnome broju potkategorija. Tvorbeni i semantički inventar raspoloživih toponima i apelativa nosi odraz geomorfoloških specifičnosti, istorijskih i kulturnih prilika te jezičkih kontakata što su na lješanskome terenu ostvarivani kroz vrijeme.

Stereotipi o ženskom tijelu u frazemama govora Rožaja: mršavost i gojaznost

2025-12-13T11:44:51+01:00

U sociokulturnom imaginarijumu konstituisani su stereotipni obrasci koji oblikuju sliku ženskog fizičkog izgleda, a koji se u jezičkoj slici svijeta manifestuju kao konceptualni modeli estetskog vrednovanja vanjskog izgleda. U ovom radu će biti predstavljena analiza rodno obilježenih frazema govora Rožaja, koje sadrže stereotipne predstave o tjelesnoj građi žene – o mršavosti i gojaznosti. Analiza se zasniva na korpusu od pedeset dvije frazeme, koje su prikupljene terenskim istraživanjem putem metode elicitacije. Rezultati pokazuju da su tjelesne proporcije žene vrednovane u skladu sa tradicionalnim stereotipnim estetskim idealima: poželjna je proporcionalna građa i mršavost, ali se pretjerana mršavost i gojaznost negativno vrednuju. Analiza pokazuje da frazeologija odražava rodne stereotipe, te potvrđuje da je jezik aktivni medij vrednovanja fizičkog izgleda žene, u kontekstu rodnih stereotipa.

Pravilnik Slavistične revije

2026-01-16T10:23:45+01:00

Statut Zveze slovenskih slavističnih društev (ZSSD)

2026-01-20T23:27:17+01:00