https://srl.si/ojs/srl/issue/feedSlavistična revija2025-06-04T00:00:00+02:00Dejan Gabrovšekurednistvo@srl.siOpen Journal Systems<p><em>Slavistična revija</em> sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, <strong>ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo</strong>. Članki so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih.</p> <p><strong>Izdajatelj revije je</strong> <a href="https://zdsds.si">Slavistično društvo Slovenije</a>.</p>https://srl.si/ojs/srl/article/view/4244Slovenski jezik v kontekstu hipotetične srednjeevropske jezikovne zveze2025-02-24T07:39:07+01:00Matej Šeklimatej.sekli@guest.arnes.si<p>V prispevku je slovenski jezik obravnavan s stališča slovensko-nemškega jezikovnega stika. Prikazano je dvostransko prevzemanje občno- in lastnoimenskega besedja iz jezika v jezik. Analizirani so tudi nekateri z nemškimi izposojenkami in tujkami prevzeti slovenski besedotvorni morfemi, in sicer pripone, ter nekateri besedotvorni vzorci, ki so v slovenščini postali bolj produktivni pod vplivom nemščine. Z vidika teorije in metodologije zgodovinskega jezikoslovja se odgovarja na vprašanje, ali so prikazane prevzete in kalkirane jezikovne prvine zadostni pogoj za upravičenost koncepta hipotetične srednjeevropske jezikovne zveze.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Matej Šeklihttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4241Kritična izdaja besedila Peteroknjižja iz hrvaških glagolskih srednjeveških brevirjev in misalov2025-02-21T11:34:12+01:00Petra Stankovskapetra.stankovska@ff.uni-lj.si<p>Deli besedila Peteroknjižja se v hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih nahajajo v obsegu 1300 verzov. Po dosedanjih spoznanjih je besedilo v hrvaškoglagolskih srednjeveških knjigah mestoma jezikovno staro in morda izpričuje najstarejši slovanski prevod Biblije, mestoma je jezikovno mlajše, torej ni jezikovno in tekstološko enotno. Še vedno pa ne obstaja točen opis tega, kateri deli besedila morebitno pripadajo najstarejšim plastem prevoda in kakšen je njihov odnos do prevoda v knjigah vzhodnoslovanske in nekatoliške južnoslovanske tradicije. Tovrstna preučevanja niso mogoča brez kritične izdaje besedil z upoštevanjem vseh dostopnih rokopisov. V prispevku bo podrobno predstavljena specifična problematika priprave kritične izdaje Peteroknjižja iz hrvaških glagolskih knjig, jezikovna in prevodna neenotnost teh besedil ter prikaz primerjave s prevodom v drugih knjigah.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Petra Stankovskahttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4242Ali je vpliv čakavca Jurija Juričiča na razvoj slovenskega knjižnega jezika podcenjen?2025-02-21T11:37:45+01:00Andreja Legan Ravnikarandreja.legan-ravnikar@zrc-sazu.siAlenka Jelovšekalenka.jelovsek@zrc-sazu.si<p>Jurij Juričič, avtor tretjega najobsežnejšega slovenskega tiskanega dela v obdobju protestantizma, je bil v slovenskem jezikoslovju dolgo prezrt, njegove jezikovne inovacije pa so v kontekstu slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja označene kot zastranitev. V prispevku je na 100 izbranih leksemih, ki so v 16. stoletju izpričani samo v Juričičevi Postilli (1578), analizirana kontinuiteta oz. diskontinuiteta besed v izbranih slovarskih virih do začetka 20. stoletja. Rezultati analize odgovarjajo na vprašanje, kakšen je vpliv Juričičeve Postille (1578) na razvoj besedja slovenskega knjižnega jezika zunaj okvira slovenske reformacije, in sicer a) v kolikšni meri so bili izbrani leksemi sprejeti v sodobni slovenski knjižni jezik in b) ali lahko zanje potrdimo kontinuiteto s 16. stoletjem ali pa so bili v sodobno slovenščino uvedeni neodvisno od Juričiča v procesu slavizacije v 19. stoletju.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Andreja Legan Ravnikar, Alenka Jelovšekhttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4245Kontrastivna primerjava Hipolitovega slovenskega prevoda Orbis pictus Jana Amosa Komenskega (1711–1712)2025-02-24T07:42:02+01:00Irena Orelirena.orel@ff.uni-lj.si<p>Kontrastivno jezikovno je obravnavan slovenski prevod otroške enciklopedije Orbis sensualium pictus (1658, 1686) češkega pedagoga Jana Amosa Komenskega za učenje slovenščine, nemščine in latinščine. V obdobju baroka ga je Janez Adam Geiger, p. Hipolit Novomeški vključil med dodatke v svoj dvodelni rokopisni slovar Dictionarium trilingue (1711–1712). Z opisom raznovrstnih pojmovnih področij je namenjen spoznavanju pojmovnega sveta, izraženega v leksiki treh jezikov, ki bo tipološko predstavljena glede na latinsko in nemško besedilo ter kontinuiteto v ključnih starejših in sodobnih slovenskih slovarjih.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Irena Orelhttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4248Slovenski metajezik in jezikoslovna terminologija v besedilnem kontekstu2025-02-27T07:31:38+01:00Mitja Trojarmitjatrojar@gmail.com<p>V prispevku so obravnavani različni oblikovni in pomenski vidiki jezikoslovnega metajezika in terminologije. Opisana je semiotična in pomenska zgradba jezikoslovne terminologije. Poudarjen je pomen konteksta za razumevanje jezikoslovnih pojmov in pri razdvoumljanju pomenov terminov.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Mitja Trojarhttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4239Diapazon stopenj determinologizacije leksemov v najnovejših splošnih razlagalnih slovarjih slovenščine, češčine in slovaščine2025-02-15T11:07:30+01:00Nina Ledineknina.ledinek@zrc-sazu.siMija Michelizzammija@zrc-sazu.si<p>Prispevek obravnava redakcijo determinologizirane leksike v <em>eSSKJ</em>, primerjalno z enojezičnima splošnima razlagalnima slovarjema za češčino in slovaščino. Jedrni del prispevka se osredinja na identifikacijo diapazona stopenj determinologizacije leksemov na primeru eSSKJ. Čeprav se v teoretičnih modelih determinologizacija praviloma deli na popolno in delno, analiza gradiva pri uslovarjenih leksemih kaže, da je ta razpon bistveno širši: od razmeroma tesne povezanosti pomena determinologiziranega leksema s terminom, zameglitve pomena, rabe determinologiziranega leksema v neterminološkem kontekstu, do metaforičnih odmikov različnih stopenj, rabe izterminološke leksike v frazemih itd. Analiza gradiva za slovar prispeva k razvoju teoretičnih konceptov in hkrati pripomore k doslednejšim konkretnim redakcijskim načelom.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Mija Michelizza, Nina Ledinekhttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4243Zgradbe z zbirno-ločilnimi števniki v slovenščini: sopostavitev s štokavščino in ruščino2025-02-24T07:35:05+01:00Mladen UhlikMladen.Uhlik@ff.uni-lj.siAndreja ŽeleAndreja.Zele@ff.uni-lj.si<p style="font-weight: 400;">Prispevek obravnava količinske zveze z zbirno-ločilnimi števniki, npr. <em>troje vrat</em>, <em>troja vrata</em>. Opozarja na posebnosti rabe tovrstnih števnikov v slovenščini in jih kontrastivno sopostavlja s podobnimi količinskimi izrazi v štokavščini in ruščini. Obravnavane so oblikoskladenjske posebnosti zvez z zbirno-ločilnimi števniki in vprašanje družljivosti samostalnikov, ki se v teh zvezah uporabljajo.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Mladen Uhlik, Andreja Želehttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4237Nematična dopolnila s poudarkom na vezniku ki in kriterijih za njihovo določanje2025-02-12T11:59:56+01:00Dejan Gabrovšekdejan.gabrovsek@zrc-sazu.siDomen Krvinadomen.krvina@zrc-sazu.si<p>Prispevek obravnava nematična dopolnila v slovenščini s poudarkom na vezniku ki in kriterijih, ki primere z veznikom ki uvrščajo med nematična dopolnila. Predstavljene bodo zlasti temeljne lastnosti nematičnih dopolnil, po katerih jih razlikujemo od odvisnikov. To sta nerestriktivnost in odsotnost odnosnice, prav tako pa nematična dopolnila vezljivostno ali družljivostno ne določajo dela matičnega stavka, kot je značilno za odvisnike – so nestavčnočlenska in tvorijo lastno propozicijo. Temeljne značilnosti, ki so skupne nematičnim dopolnilom in podredjem, so obveznost veznika, položaj naslonskega niza za veznikom in vrstni red stavkov.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Domen Krvina, Dejan Gabrovšekhttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4240Gospodarske podobe vsakdanjika v luči folklornih obrazcev2025-02-17T21:13:50+01:00Nataša Jakopnatasa.jakop@zrc-sazu.siSaša Babičsasa.babic@zrc-sazu.si<p>Prispevek obravnava odsev gospodarskih podob vsakdanjega življenja v folklornih obrazcih, kot so pregovori, frazemi in uganke. V analizi gradiva žanrsko različnih folklornih obrazcev smo se osredotočili na tri ključne pojme, povezane z gospodarskim vidikom vsakdanjika: blaginja, delo in hierarhija gospodarskih odnosov. Z etnolingvistično in lingvokulturološko analizo smo raziskali, kako folklorni obrazci odražajo družbeno-kulturne pojave, pri čemer smo se osredotočili na njihovo rabo in spremembe v kontekstu globalizacije, neoliberalizma in hitrega tehnološkega razvoja. Študija ponuja vpogled v prepletanje tradicionalnih oblik izražanja in sodobnih družbenih dinamik, kar bo omogočilo boljše razumevanje umeščenosti folklornih obrazcev v družbeno-kulturni kontekst.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Nataša Jakop, Saša Babičhttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4250Prvi posvetni leposlovni prevodi v zgodovini slovenske, hrvaške, srbske in bolgarske književnosti2025-02-27T11:44:46+01:00Robert Grošeljrobert.groselj@ff.uni-lj.si<p>V prispevku so obravnavani zgodnji prevodi posvetnih leposlovnih besedil v zgodovini slovenske, hrvaške, srbske in bolgarske književnosti; obravnava temelji na obstoječih književnozgodovinskih in prevodoslovnih razpravah. Zgodnji prevodi različnih zvrsti posvetnega leposlovja (poezija, proza, dramatika) se v izbranih južnoslovanskih književnostih pojavijo v različnih zgodovinskih obdobjih, od srednjega veka do druge polovice 19. stoletja. Prav tako raznovrstna je tudi dinamika pojavljanja prevodov različnih zvrsti posvetnega leposlovja znotraj posameznih književnosti.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Robert Grošeljhttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4253Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati v slovenščini2025-03-07T12:00:03+01:00Boris Kernboris.kern@gmail.comIrena Stramljič Breznikirena.stramljic@um.si<p>Večstopenjska tvorba zlasti v slovanskih jezikih omogoča morfotaktične analize, ki se osredotočajo na raziskovanje družljivosti besedotvornih obrazil, pri čemer stopenjske tvorjenke razmejujemo glede na besednovrstno pripadnost izhodišč besedotvornih sestavov. Na podlagi obsežne raziskave za slovenščino, ki je z vključitvijo najsodobnejših raziskovalnih metod s področja jezikovnih tehnologij omogočila analizo tako besedja iz aktualnih slovarjev slovenskega jezika kot korpusnih virov, se je pokazalo, da priponsko obrazilo -ati nastopa na začetku priponskih nizov tako pri izsamostalniških, izpridevniških in izprislovnih stopenjskih tvorjenkah. Cilj prispevka je primerjati te priponske kombinatorike, in sicer z vidika (a) dolžine priponskih nizov, (b) njihove razvejanosti, (c) zastopanosti posameznih obrazil kot tudi z vidika (č) pomenotvorja</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Boris Kernhttps://srl.si/ojs/srl/article/view/4246Glagoli kot retorični elementi za izražanje avtorjeve prezence v izvlečkih znanstvenih člankov v slovenščini in hrvaščini2025-02-25T06:55:29+01:00Tatjana Balažic Bulctatjana.balazicbulc@ff.uni-lj.siVesna Požgaj Hadživesna.hadzi@guest.arnes.si<p>Ena temeljnih nalog znanstvenega besedila je vzpostavljanje komunikacije z bralstvom, ki se uresničuje z rabo različnih retoričnih strategij, kot je npr. avtorjeva prezenca v besedilu. To pomeni, da se avtor v besedilu pojavlja eksplicitno ali implicitno v obliki samoomemb, med katerimi so, vsaj ko gre za slovanske jezike, tudi glagoli. V prispevku obravnavamo rabo glagolov kot retoričnih elementov za izražanje avtorjeve prezence v slovenskih in hrvaških izvlečkih znanstvenih člankov. Osredotočamo se na rabo osebnih in neosebnih glagolskih oblik v izvlečkih v slovenščini in hrvaščini. Čeprav sta jezika sorodna in izhajata iz podobne kulturne tradicije, rezultati raziskave kažejo rabo različnih strategij v akademskem pisanju, kar bi lahko nakazovalo kulturno specifičnost v obravnavanih jezikih.</p>2025-06-04T00:00:00+02:00Avtorske pravice (c) 2025 Tatjana Balažic Bulc, Vesna Požgaj Hadži