Slavistična revija

Slovenski jezik v kontekstu hipotetične srednjeevropske jezikovne zveze

2025-02-24T07:39:07+01:00

V prispevku je slovenski jezik obravnavan s stališča slovensko-nemškega jezikovnega stika. Prikazano je dvostransko prevzemanje občno- in lastnoimenskega besedja iz jezika v jezik. Analizirani so tudi nekateri z nemškimi izposojenkami in tujkami prevzeti slovenski besedotvorni morfemi, in sicer pripone, ter nekateri besedotvorni vzorci, ki so v slovenščini postali bolj produktivni pod vplivom nemščine. Z vidika teorije in metodologije zgodovinskega jezikoslovja se odgovarja na vprašanje, ali so prikazane prevzete in kalkirane jezikovne prvine zadostni pogoj za upravičenost koncepta hipotetične srednjeevropske jezikovne zveze.

Kritična izdaja besedila Peteroknjižja iz hrvaških glagolskih srednjeveških brevirjev in misalov

2025-02-21T11:34:12+01:00

Deli besedila Peteroknjižja se v hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih nahajajo v obsegu 1300 verzov. Po dosedanjih spoznanjih je besedilo v hrvaškoglagolskih srednjeveških knjigah mestoma jezikovno staro in morda izpričuje najstarejši slovanski prevod Biblije, mestoma je jezikovno mlajše, torej ni jezikovno in tekstološko enotno. Še vedno pa ne obstaja točen opis tega, kateri deli besedila morebitno pripadajo najstarejšim plastem prevoda in kakšen je njihov odnos do prevoda v knjigah vzhodnoslovanske in nekatoliške južnoslovanske tradicije. Tovrstna preučevanja niso mogoča brez kritične izdaje besedil z upoštevanjem vseh dostopnih rokopisov. V prispevku bo podrobno predstavljena specifična problematika priprave kritične izdaje Peteroknjižja iz hrvaških glagolskih knjig, jezikovna in prevodna neenotnost teh besedil ter prikaz primerjave s prevodom v drugih knjigah.

Ali je vpliv čakavca Jurija Juričiča na razvoj slovenskega knjižnega jezika podcenjen?

2025-02-21T11:37:45+01:00

Jurij Juričič, avtor tretjega najobsežnejšega slovenskega tiskanega dela v obdobju protestantizma, je bil v slovenskem jezikoslovju dolgo prezrt, njegove jezikovne inovacije pa so v kontekstu slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja označene kot zastranitev. V prispevku je na 100 izbranih leksemih, ki so v 16. stoletju izpričani samo v Juričičevi Postilli (1578), analizirana kontinuiteta oz. diskontinuiteta besed v izbranih slovarskih virih do začetka 20. stoletja. Rezultati analize odgovarjajo na vprašanje, kakšen je vpliv Juričičeve Postille (1578) na razvoj besedja slovenskega knjižnega jezika zunaj okvira slovenske reformacije, in sicer a) v kolikšni meri so bili izbrani leksemi sprejeti v sodobni slovenski knjižni jezik in b) ali lahko zanje potrdimo kontinuiteto s 16. stoletjem ali pa so bili v sodobno slovenščino uvedeni neodvisno od Juričiča v procesu slavizacije v 19. stoletju.

Kontrastivna primerjava Hipolitovega slovenskega prevoda Orbis pictus Jana Amosa Komenskega (1711–1712)

2025-02-24T07:42:02+01:00

Kontrastivno jezikovno je obravnavan slovenski prevod otroške enciklopedije Orbis sensualium pictus (1658, 1686) češkega pedagoga Jana Amosa Komenskega za učenje slovenščine, nemščine in latinščine. V obdobju baroka ga je Janez Adam Geiger, p. Hipolit Novomeški vključil med dodatke v svoj dvodelni rokopisni slovar Dictionarium trilingue (1711–1712). Z opisom raznovrstnih pojmovnih področij je namenjen spoznavanju pojmovnega sveta, izraženega v leksiki treh jezikov, ki bo tipološko predstavljena glede na latinsko in nemško besedilo ter kontinuiteto v ključnih starejših in sodobnih slovenskih slovarjih.

Slovenski metajezik in jezikoslovna terminologija v besedilnem kontekstu

2025-02-27T07:31:38+01:00

V prispevku so obravnavani različni oblikovni in pomenski vidiki jezikoslovnega metajezika in terminologije. Opisana je semiotična in pomenska zgradba jezikoslovne terminologije. Poudarjen je pomen konteksta za razumevanje jezikoslovnih pojmov in pri razdvoumljanju pomenov terminov.

Diapazon stopenj determinologizacije leksemov v najnovejših splošnih razlagalnih slovarjih slovenščine, češčine in slovaščine

2025-02-15T11:07:30+01:00

Prispevek obravnava redakcijo determinologizirane leksike v eSSKJ, primerjalno z enojezičnima splošnima razlagalnima slovarjema za češčino in slovaščino. Jedrni del prispevka se osredinja na identifikacijo diapazona stopenj determinologizacije leksemov na primeru eSSKJ. Čeprav se v teoretičnih modelih determinologizacija praviloma deli na popolno in delno, analiza gradiva pri uslovarjenih leksemih kaže, da je ta razpon bistveno širši: od razmeroma tesne povezanosti pomena determinologiziranega leksema s terminom, zameglitve pomena, rabe determinologiziranega leksema v neterminološkem kontekstu, do metaforičnih odmikov različnih stopenj, rabe izterminološke leksike v frazemih itd. Analiza gradiva za slovar prispeva k razvoju teoretičnih konceptov in hkrati pripomore k doslednejšim konkretnim redakcijskim načelom.

Zgradbe z zbirno-ločilnimi števniki v slovenščini: sopostavitev s štokavščino in ruščino

2025-02-24T07:35:05+01:00

Prispevek obravnava količinske zveze z zbirno-ločilnimi števniki, npr. troje vrat, troja vrata. Opozarja na posebnosti rabe tovrstnih števnikov v slovenščini in jih kontrastivno sopostavlja s podobnimi količinskimi izrazi v štokavščini in ruščini. Obravnavane so oblikoskladenjske posebnosti zvez z zbirno-ločilnimi števniki in vprašanje družljivosti samostalnikov, ki se v teh zvezah uporabljajo.

Nematična dopolnila s poudarkom na vezniku ki in kriterijih za njihovo določanje

2025-02-12T11:59:56+01:00

Prispevek obravnava nematična dopolnila v slovenščini s poudarkom na vezniku ki in kriterijih, ki primere z veznikom ki uvrščajo med nematična dopolnila. Predstavljene bodo zlasti temeljne lastnosti nematičnih dopolnil, po katerih jih razlikujemo od odvisnikov. To sta nerestriktivnost in odsotnost odnosnice, prav tako pa nematična dopolnila vezljivostno ali družljivostno ne določajo dela matičnega stavka, kot je značilno za odvisnike – so nestavčnočlenska in tvorijo lastno propozicijo. Temeljne značilnosti, ki so skupne nematičnim dopolnilom in podredjem, so obveznost veznika, položaj naslonskega niza za veznikom in vrstni red stavkov.

Gospodarske podobe vsakdanjika v luči folklornih obrazcev

2025-02-17T21:13:50+01:00

Prispevek obravnava odsev gospodarskih podob vsakdanjega življenja v folklornih obrazcih, kot so pregovori, frazemi in uganke. V analizi gradiva žanrsko različnih folklornih obrazcev smo se osredotočili na tri ključne pojme, povezane z gospodarskim vidikom vsakdanjika: blaginja, delo in hierarhija gospodarskih odnosov. Z etnolingvistično in lingvokulturološko analizo smo raziskali, kako folklorni obrazci odražajo družbeno-kulturne pojave, pri čemer smo se osredotočili na njihovo rabo in spremembe v kontekstu globalizacije, neoliberalizma in hitrega tehnološkega razvoja. Študija ponuja vpogled v prepletanje tradicionalnih oblik izražanja in sodobnih družbenih dinamik, kar bo omogočilo boljše razumevanje umeščenosti folklornih obrazcev v družbeno-kulturni kontekst.

Prvi posvetni leposlovni prevodi v zgodovini slovenske, hrvaške, srbske in bolgarske književnosti

2025-02-27T11:44:46+01:00

V prispevku so obravnavani zgodnji prevodi posvetnih leposlovnih besedil v zgodovini slovenske, hrvaške, srbske in bolgarske književnosti; obravnava temelji na obstoječih književnozgodovinskih in prevodoslovnih razpravah. Zgodnji prevodi različnih zvrsti posvetnega leposlovja (poezija, proza, dramatika) se v izbranih južnoslovanskih književnostih pojavijo v različnih zgodovinskih obdobjih, od srednjega veka do druge polovice 19. stoletja. Prav tako raznovrstna je tudi dinamika pojavljanja prevodov različnih zvrsti posvetnega leposlovja znotraj posameznih književnosti.

Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati v slovenščini

2025-03-07T12:00:03+01:00

Večstopenjska tvorba zlasti v slovanskih jezikih omogoča morfotaktične analize, ki se osredotočajo na raziskovanje družljivosti besedotvornih obrazil, pri čemer stopenjske tvorjenke razmejujemo glede na besednovrstno pripadnost izhodišč besedotvornih sestavov. Na podlagi obsežne raziskave za slovenščino, ki je z vključitvijo najsodobnejših raziskovalnih metod s področja jezikovnih tehnologij omogočila analizo tako besedja iz aktualnih slovarjev slovenskega jezika kot korpusnih virov, se je pokazalo, da priponsko obrazilo -ati nastopa na začetku priponskih nizov tako pri izsamostalniških, izpridevniških in izprislovnih stopenjskih tvorjenkah. Cilj prispevka je primerjati te priponske kombinatorike, in sicer z vidika (a) dolžine priponskih nizov, (b) njihove razvejanosti, (c) zastopanosti posameznih obrazil kot tudi z vidika (č) pomenotvorja

Glagoli kot retorični elementi za izražanje avtorjeve prezence v izvlečkih znanstvenih člankov v slovenščini in hrvaščini

2025-02-25T06:55:29+01:00

Ena temeljnih nalog znanstvenega besedila je vzpostavljanje komunikacije z bralstvom, ki se uresničuje z rabo različnih retoričnih strategij, kot je npr. avtorjeva prezenca v besedilu. To pomeni, da se avtor v besedilu pojavlja eksplicitno ali implicitno v obliki samoomemb, med katerimi so, vsaj ko gre za slovanske jezike, tudi glagoli. V prispevku obravnavamo rabo glagolov kot retoričnih elementov za izražanje avtorjeve prezence v slovenskih in hrvaških izvlečkih znanstvenih člankov. Osredotočamo se na rabo osebnih in neosebnih glagolskih oblik v izvlečkih v slovenščini in hrvaščini. Čeprav sta jezika sorodna in izhajata iz podobne kulturne tradicije, rezultati raziskave kažejo rabo različnih strategij v akademskem pisanju, kar bi lahko nakazovalo kulturno specifičnost v obravnavanih jezikih.