Slavistična revija

Dva svežnja pisem Bratka Krefta

Miran Hladnik — 2025-12-19

17. Mednarodni slavistični kongres v Parizu

Boris Kern — 2025-12-19

Poletna šola tvorbenega jezikoslovja EGG (Zagreb, Hrvaška, 28. 7. 2025–8. 8. 2025)

Maruša Brežnik Dornik — 2025-12-19

Monografija o različicah slovenskega jezika

Natalija Ulčnik — 2025-12-19

Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu: metodološki oris raziskave

Kozma Ahačič — 2025-12-19

V prispevku je predstavljen metodološki oris dela pri ciljnem raziskovalnem projektu Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu, katerega namen je bil pripraviti celovit jezikovnopolitični oris najrazličnejših področij, relevantnih za slovensko jezikovno politiko. Osredotočamo se na predstavitev spletne ankete, s katero so bile celostno analizirane jezikovne potrebe, prakse in stališča jezikovnih uporabnikov v RS. Podrobneje je predstavljen profil anketirancev, prispevek pa prinaša tudi nekaj glavnih izsledkov raziskave na izpostavljenih jezikovnopolitičnih področjih.

Razvoj naslovja v slovenskih tiskanih in spletnih medijih: jezikovna, stilna in medijska preobrazba

Monika Kalin Golob — 2025-12-19

Raziskovanje naslovov v slovenskem poročevalstvu se je začelo v 70. letih z raziskavami Toma Korošca, ki je naslovom pripisal ključno vlogo zaradi njihove vizualne in jezikovne izrazitosti. Naslovi so namenjeni hitremu informiranju in pritegovanju pozornosti, kar je bilo pomembno že ob prelistavanju časopisov, danes pa še bolj ob preletavanju spletnih portalov. Z razvojem medijev, komercializacijo in digitalizacijo se spreminjajo njihova struktura, dolžina in jezikovne izbire. Razvoj naslovja odraža tehnološke in družbeno-kulturne spremembe, zaradi česar je pomemben kazalnik razvoja poročevalstva. Prispevek združuje pregled zgodovinskega razvoja naslovja, vpliv tabloidizacije in digitalizacije ter slovenskih jezikoslovnih raziskav tega pojava.

O imenicama koje završavaju sufiksoidom -cid

Andrea Šešum — 2025-12-19

U bosanskom, hrvatskom i srpskom jezičkom standardu pojavljuju se riječi koje završavaju sufiksoidom -cid, koji je ostatak latinskih glagola caedo, 3., cecīdi, caesum, što znači sjeći, posjeći, udarati, šibati i occido, 3., occisi, occisum u značenju ubiti. U dosadašnjim lingvističkim istraživanjima sufiksalne tvorbe riječi nije postojao interes za analizom ovog sufiksoida, dok u slavenskim jezicima ne postoji unikatan domaći sufiks kojim bi se označilo ubijanje ili uništenje, pa je iz tog razloga započeo proces posuđivanja terminološke leksike. Cilj rada je: 1) Izdvojiti riječi koje završavaju sufiksoidom –cid u rječnicima triju standarda; 2) Definirati značenja onih riječi koje završavaju sufiksoidom –cid, a koje nisu dio postojećeg rječničkog fonda; 3) Objasniti načine njihove adaptacije i etimologiju; 4) Utvrditi njihovu frekventnost u elektronskim korpusima na Clarin platformi.

Ponovna relevantnost jugoslovanske družbeno angažirane otroške književnosti z antifašistično in antiimperialistično noto

Lilijana Burcar — 2025-12-19

Na podlagi historičnega materializma in literarnega historizma prispevek problematizira manko družbeno angažirane otroške književnosti v nekdanjem skupnem jugoslovanskem prostoru po letu 1990 s fokusom na geopolitičnem ozaveščanju otrok. V kontekstu nove imperialistične delitve sveta in nevarno razplamtevajočih se vojnih žarišč je obuditev dediščine jugoslovanske antikolonialne in antifašistične literature in oživitev te zvrsti pisanja za otroke znova več kot relevantna. Predstavlja obliko vpenjanja otrok v realnost in kritičnega soočanja z njo na način, ki bi jim nudil potrebna spoznanja, da bi kot današnji otroci in jutrišnji odrasli delovali za svetovni mir.

Od transkripcije do spektralne analize – nove poti k objavljanju in interpretaciji liričnih besedil srednjega veka in renesanse (ob obletnici rojstva Milana Kopeckega)

Libor Pavera — 2025-12-19

Študija obravnava spremembe pri objavljanju in razumevanju liričnih besedil srednjega veka in renesanse, in sicer s poudarkom na metodologiji češkega literarnega zgodovinarja Milana Kopeckega (1925–2006). Avtor sledi vplivom njegovih učiteljev – Jana Vilikovskega (pogosto imenovanega »češki E. R. Curtius«), himnologa Antonína Škarke in slavista Franka Wollmana – in pokaže, kako se je delo Kopeckega premikalo od tradicionalne transkripcije k dojemanju lirike kot kulturno in ritualno zasidranega izraza. Ključni primer predstavlja t. i. brnski fragment posvetne renesančne lirike, vprašanje interpretacije fragmentarno ohranjenih besedil in možnosti sodobnih tehnik: multispektralno slikanje, forenzične analize (UV, IR, RTG) ter delo z zbirkami podatkov kot novi instrumenti sodobne izdajateljske prakse.