Slavistična revija
https://srl.si/ojs/srl
<p><em>Slavistična revija</em> sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, <strong>ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo</strong>. Članki so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih.</p> <p><strong>Izdajatelj revije je</strong> <a href="https://zdsds.si">Slavistično društvo Slovenije</a>.</p>Slavistično društvo Slovenijesl-SISlavistična revija0350-6894<p> </p><p><a href="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/" rel="license"><img style="border-width: 0;" src="http://i.creativecommons.org/l/by/4.0/88x31.png" alt="Creative Commons licenca" /></a><br /> <em>Slavistična revija</em> (<a>http://www.srl.si</a>) is distributed under<br /> <a href="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/" rel="license">Creative Commons, attribution 4.0 international.</a></p><p>Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.</p>Kontinuiteta frazeološkega gradiva nebiblijskega izvora v slovenskem knjižnem jeziku od srede 16. do konca 19. stoletja
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4222
<p>V prispevku je predstavljena (dis)kontinuiteta frazeološkega gradiva, ki so ga v slovenski knjižni jezik v 16. stoletju uvajali protestantski pisci s prevajanjem nebiblijskih besedil. Analiza različnih slovarskih in besedilnih virov je pokazala, da se večina teh frazemov v slovenskem knjižnem jeziku naslednjih obdobij ni ohranila. Tudi ob pojavljanju podobnih frazemov tako v slovarskih kot v besedilnih virih je pogosto bolj verjetno, da je prihajalo do prepisovanja iz starejših virov ali vsakokratnih ponovnih prevodov istih izvorno nemških in redkeje latinskih frazemov, kot da so bili frazemi dejansko živi v rabi.</p>Eva TrivunovićAlenka Jelovšek
Avtorske pravice (c) 2024 Eva Trivunović, Alenka Jelovšek
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724331–350331–35010.57589/srl.v72i4.4222Vrednotenje in argumentacija v sodobni pridigi
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4220
<p>Prispevek obravnava vrednotenjske značilnosti sodobne pridige. Izhajajoč iz sistemsko-funkcijskega teoretičnega modela vrednotenja, najprej ponazorimo različne vrste vrednotenjskih kategorij s primeri iz korpusa sodobnih slovenskih pridig. Nato obravnavamo nekatere za pridižno besedilo značilne pozitivne in negativne vrednotenjske vzorce, ki se povezujejo s poudarjeno moralno-etično komponento pridige kot žanra.</p>Aleksandra Bizjak Končar
Avtorske pravice (c) 2024 Aleksandra Bizjak Končar
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724351–367351–36710.57589/srl.v72i4.4220Od skladenjskega do stopenjskega besedotvorja pri prikazu tvorbenih zmožnosti izbranih glagolov in prislovov
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4221
<p>Prispevek predstavlja temeljne lastnosti izglagolske in izprislovne tvorbe iz netvorjene podstave na črko b, tj. dolžino priponskih nizov, tipično sestavo priponskih nizov glede na stopnjo tvorbe, tipično priponsko kombinatoriko in pomensko vlogo posameznih priponskih obrazil, s čimer se raziskava umešča na za slovenistiko relativno novo raziskovalno področje morfotaktike. Hkrati nas zanima, kako so izbrane izglagolske in izprislovne tvorjenke družljive v tipičnih samostalniških zvezah PridSam, katere tovrstne zveze so možne in tudi izkazano rabljene.</p>Ines VoršičAndreja ŽeleNina Ledinek
Avtorske pravice (c) 2024 Ines Voršič, Andreja Žele, Nina Ledinek
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724369–388369–38810.57589/srl.v72i4.4221Jernej Kopitar v očeh srbskih filologov (1864–1980)
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4214
<p>Kopitarjevo ime in delo v srbskem literarnem prostoru spremljamo od leta 1864. Recepcija je potekala v srbskem časopisju in knjigah znotraj odnosa Karadžić-Kopitar. Posebnih prispevkov o Kopitarju je bilo objavljeno malo. Prva monografija Kopitar in Vuk je izšla na Srbskem ob 200-letnici Kopitarjevega rojstva.</p>Pavle Jović
Avtorske pravice (c) 2024 Pavle Jović
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724389–395389–39510.57589/srl.v72i4.4214Funkcijski strukturalizem
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4225
<p>Besedilo je prirejen <em>Povzetek</em> knjige <em>Slovarska slovnica </em><em>– Izbrana poglavja</em>, ki je v tisku pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani. – Tematsko se navezuje na mojo monografijo <em>Slovensko leksikalno pomenoslovje</em>, ki je izšla pri isti založbi 2013. leta. Iz koncepta funkcijskega strukturalizma izhaja zbornik razprav v moji knjigi <em>Slovarska</em> <em>slovnica – izbrana poglavja</em>, ki temeljijo na razumevanju jezika kot sistema izrazno-pomenskih odvisnostnih razmerij, povezanih v smiselno funkcionalno celoto. Temeljna komunikacijska enota jezikovnega sistema je stavčno strukturirana poved s svojo univerzalno, prostorsko-časovno referenco, zajeto v endogenih leksemih, se pravi v stavčnih členih propozicije povedi. Tako se nam smiselnost besednih vrst potrjuje z njihovo sposobnostjo modificiranja v funkcijo stavčnih členov.</p>Ada Vidovič Muha
Avtorske pravice (c) 2024 Ada Vidovič Muha
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724397–399397–39910.57589/srl.v72i4.4225Poletna šola tvorbenega jezikoslovja EGG
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4216
Ema ŠtarklMatija Kristan
Avtorske pravice (c) 2024 Ema Štarkl, Matija Kristan
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724400–402400–40210.57589/srl.v72i4.4216The Competent Overview and Synthesis of Czech (Slovak) Polish Studies
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4224
<p>In 2023, when Czech Polish studies commemorated the centenary of its institutional university activity, the middle and younger generation of Polonists came up with a key publication that is important not only for Czech polonistics, but also for Slavonic studies, linguistics, literary criticism and cultural studies as such. The truth is that Czech polonistics has some unpaid debts towards itself. The last comprehensive, real Czech history of Polish literature by Karel Krejčí was published in 1953, after which only overviews followed as part of a wider range of publications, dictionaries or partial studies (Jarmil Pelikán, Krystyna Kardyni Pelikánová, Ludvík Štěpán, Roman Madecki and others). Nowadays, this debt has been gradually repaid, and the resolution of new generations of Czech polonists is perhaps a guarantee that this activity will continue; after all, this book monograph is proof of that.</p>Ivo Pospíšil
Avtorske pravice (c) 2024 Ivo Pospíšil
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724403–408403–40810.57589/srl.v72i4.4224Droga kobiet ku literaturze
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4215
Aleksandra Szymańska
Avtorske pravice (c) 2024 Aleksandra Szymańska
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724409–415409–41510.57589/srl.v72i4.4215Jubilejni zapis za Mirana Hladnika, rednega profesorja na Oddelku za slovenistiko FF UL in odgovornega urednika Slavistične revije
https://srl.si/ojs/srl/article/view/4227
Andreja Žele
Avtorske pravice (c) 2024 Andreja Žele
http://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2024-12-272024-12-27724416–417416–41710.57589/srl.v72i4.4227