Slavistična revija

K nemškim imenskim oblikam slovenskih krajevnih imen v knjigi Na obeh straneh Alp: Slovensko-avstrijska zgodovina

Silvo Torkar — 2026-07-10

Načela leksikografske obravnave enakopisnih leksikalnih enot na podlagi meril za razlikovanje med homografi in polisemantemi ter meril za leksikaliziranost konvertitov

Marko Snoj — 2026-07-10

V prispevku so s ciljem oblikovanja načel leksikografske obravnave enakopisnih enot predlagana merila za razlikovanje med homonimi in polisemantemi na eni ter merila za leksikalizacijo v procesu konverzije za drugi strani. Za obravnavo v ločenih slovarskih sestavkih se morata enakopisni enoti razlikovati vsaj v dveh od treh postavk, ki izhajajo iz definicije polisemantema: (1) semantična povezanost sememov (skupne pomenske sestavine, možnost uvrstitve v večpomenski tip), (2) glasovna, naglasna in oblikovna identičnost leksa in (3) isti izvor, razvoj in besedotvorje.

Opredeljevalna in stavčnočlenska vloga kot temeljni lastnosti podredij v slovenščini

Dejan Gabrovšek — 2026-07-10

Prispevek se osredotoča na najpomembnejši lastnosti podredij v slovenski večstavčni povedi, to sta opredeljevalna vloga, pri kateri odvisnik natančneje določi povedek ali besedno zvezo matičnega stavka, in stavčnočlenska vloga, pri kateri je odvisnik stavčni člen ali del stavčnega člena matičnega stavka. Prispevek predstavlja tudi lastnosti, ki sodijo pod navedeni krovni lastnosti. Opredeljevalna in stavčnočlenska vloga sta definicijski za vsa podredja. Razmerja, ki teh lastnosti ne izpolnjujejo, ne sodijo med podredja.

Življenjska vodila in moralno-verski nauki izbrane slovenske baročne književnosti

Nika Pinter — 2026-07-10

Prispevek analizira sporočilnost izbranih besedil slovenske baročne književnosti, pri čemer izpostavlja njihovo idejno-vsebinsko strukturo ter moralno-etično in religiozno-vzgojno komponento. V središču obravnave so Sveti priročnik Janeza Svetokriškega, Šula tiga premišluvana Adama Skalarja ter Nebeški cilj Matije Kastelca. Analiza se osredotoča na ključne tematske sklope, kot so eshatološke razsežnosti človeškega bivanja, eksistencialna problematika posameznika, napetost med sakralnim in profanim ter premišljevanje o duhovni in telesni razsežnosti človeka. Prispevek želi na primeru izbrane slovenske baročne književnosti pokazati, kako je ta s svojo idejno sporočilnostjo služila tudi kot orodje za moralno formacijo in versko kontemplacijo naslovnika.

»Tjab dulina člouk je lice dau«: Narečna poezija Vinka Hrovatiča

Neža Kočnik — 2026-07-10

Pesniški opus Vinka Hrovatiča je neločljivo povezan s trboveljskim rudarskim okoljem, v katerem se je oblikoval kot posameznik in kot pesnik. Prispevek analizira izbrani korpus njegove poezije, in sicer z motivno-tematskega, jezikovnega in verzološkega vidika ter tako osvetljuje del narečnoslovenske literarne krajine. Jezikovna analiza se osredotoča na pesniške primere, ki odražajo posavske (glasovne in oblikovne) narečne značilnosti, verzološki del pa se osredinja na narečno rimo.

Rzeczpospolita pasterska. Perswazja polityczna w polskiej sielance oświeceniowej

Małgorzata Pawlata — 2026-07-10

Artykuł prezentuje tematykę politycznej literatury okolicznościowej inspirowanej wydarzeniami prowadzącymi do upadku państwowości polskiej w XVIII wieku. Spośród bogatej literatury podmiotu autorka wyłania sielanki, które stanowią nietypowy przykład wykorzystania konwencji bukolicznej i kostiumu pasterskiego do perswazji politycznej. Podejmuje także postulat zgłaszany przez przedwojennych badaczy tego zagadnienia wyodrębnienia gatunku sielanki politycznej.

Usamljenica: Razmatranja o poeziji Milice Kostić Selem

Kristina Bojanović — 2026-07-10

Članak tematizuje izabrane aspekte djela sprske avangardne pjesnikinje Milice Kostić Selem, koja se smatra pretečom jugoslovenskog „crnog talasa“. U datoj raspravi posebno se usredsređujem na motivski krug usamljenosti, očajanja, prolaznosti i ljubavi. Nije, naime, riječ samo o pjesničkim motivima, već i o ličnim iskustvima i egzistencijalnim situacijama. Iz dubokih, moćnih doživljaja tamnog lika svijeta nastao je impozantan opus i zanimljiv lirski glas koji, nakon dugog ćutanja književnih istoričara, valja pažljivo, strpljivo oslušnuti.

Genološke i tematološke karakteristike deseteračke usmene epike iz peraških zbornika od kraja XVII do tridesetih godina XIX vijeka

Aleksandar Radoman — 2026-07-10

U ovome radu dat je osvrt na najstariji sloj usmenih deseteračkih epskih pjesama zapisanih na prostoru Crne Gore. U radu su prikazane društveno-istorijske okolnosti u ranonovovjekovnome Perastu, opisan korpus peraških zbirki nastalih od kraja XVII do tridesetih godina XIX vijeka u kojima su zapisane deseteračke epske pjesme te ukazano na genološke i tematološke karakteristike deseteračkih epskih pjesama iz peraških zbirki predmodernoga doba.