Slavistična revija

Ključne besede: literarna teorija | literarna kritika | strukturalna poetika | branje | oddaljeno branje | natančno branje

Sinopsis: Desetletje po Morettijevem predlogu oddaljenega branja svetovne literature kritike tega kulminirajo denimo v Holquistovi zavrnitvi oddaljenega branja v imenu jakobsonovske filologije. Oddaljeno branje se resda odpove natančnemu branju, ne pa tudi Jakobsonu. Formalni "skoki", ki jih Franco Moretti rekonstruira s pomočjo kvantitativnih analiz dolgega trajanja form, aktivirajo prav to, čemur Roman Jakobson pravi "poetska funkcija jezika". Še več, Jakobsona zanemarja ravno tisto zgodovinopisje, ki Morettijevo teorijo svetovne literature sooča z lokalnimi literarnimi dejstvi, ki naj bi zaslužila kanonizacijo. Te kritike prezrejo, da lahko teorijo ovrže le močnejša teorija, ne pa dejstva, in da utegne biti dobro izhodišče za to prav Morettijeva umestitev lokalnih dejstev v periferije, ki jih izkoriščajo kanonizirani centri, ne pa v sam kanon.

Abstract: A decade after Franco Moretti's plea for the distant reading of world literature, its critiques are culminating in, say, Michael Holquist's dismissal of distant reading on behalf of Jakobsonian philology. Distant reading, however, can indeed be charged with denouncing close reading, but not Jakobson. The formal "jumps" reconstructed by Moretti via quantitative analyses of the longue durée of forms activate what Roman Jakobson calls the "poetic function of language". Moreover, Jakobson is ignored by the very historiography that confronts Moretti's theory of world literature with local literary facts that are said to deserve canonisation. These critiques fail to see that theories can be falsified only by stronger theories, not by facts, and tha t Moretti's local facts not in the core's canon, but in the peripheries exploited by the core, may be a good starting point.

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska poezija | recepcija | vrednotenje | literarna zgodovina | srednje šole | Slovene literature | Slovene poetry | reception | evaluation | high schools | literary history

Sinopsis: Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najvišje vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najvišje vrednostijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove psmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in omogočajo polno doživljanje.

Abstract: The present paper deals with the evaluation of Prešeren's verse in the context of scool readers. The current trend inthe pedagogy of literature in the criteria for selecting literary texts for high-schoo readers is to consider receptional and literary historical principles. A study of the evaluative measures of three leading specialists in Prešeren in the second half of the twentieth century shows that despite important differencies among them, literary historiand mostly appreciate the formally most complex and most demanding texts from the middle period of Prešeren's Romantic opus. Although students are influenced by the literary historical principle, they prefer Prešeren's formally simpler and less demanding poems, especially those with a plot, easier to comprehend, and yielding a full experience of the work.

Ključne besede: trivialna književnost | trivialnost | estetika istovetnosti | simplifikacija | monosemičnost | literarna kompetenca | empatija | literarno vrednotenje | formulaicity | aesthetics of identicalness | simplification | monosemy | literary competence | empathy | literary evaluation

Sinopsis: Literarnozgodovinsko preučevanje trivialnosti je danes spet dobrodošlo, saj lahko obogati pretežno sociološko-kulturološke analize množične kulture ter prispeva velik delež k refleksiji in vrednotenju sedanje megalomanske literarne produkcije. Trivialnost, skupni imenovalec trivialnih besedil, je premična kategorija, prsečišče različnih lastnosti in procesov v besedilu in sobesedilu, sestavljena iz znotrajbesedilne in zunajbesedilne trivialnosti. V prvo, znotrajbesedilno trivialnost, spadajo bolj ali manj stalne lastnosti trivialnega besedila, estetika istovetnosti, simplifikacija in monosemičnost; drugo, zunajbesedilno trivialnost, pa sooblikujejo literarna kompetenca, empatija in vrednotenje. Medtem ko je znotrajbesedilna trivialnost pripeta na klišeizacijo, stereotipizacijo, shematizacijo, repeticijo, redundanco, simplifikacijo in monosemičnost ter s tem na poenostavljen in enopomenski pogled na svet in organizacijo besedila, izhajajo vse tri zunajbesedilne karakteristike iz bralčeve zmožnosti (kompetence) prepoznavanja besedila, sposobnosti vživljanja vanj ter njegovega razumevanja in sprejemanja (empatije), povezanega z literarnim vrednotenjem, tj. z/možnostjo presoje kvalitete in vrednosti prebranega.

Abstract: The literary historical study of formula fiction is particularly welcome today as it can enrich the predominatly sociological-culturological analyses of mass culture and contribute considerably to reflection on and apprasial of contemporary megalomanical literary production. Formulaicity, the common denominator of romulaic texts, is a flexible category, the intersection of various properties and processes in a text, and its context, composed of text-internal and text-external formulaic elements. With respect to the text-internal formulaicity one may include the more or less constant elements of formula fiction, the aesthetic of identicalness, simplification and monosemy; on the other hand, text external formulaisity is formed by literary competence, empatry, and evaluation. While text-internal formulaicity is connected with clichés, stereotypes, schematization, repetition, redundancy, simplification, and monosemy and is trus a simplified and monotonic view od the world and organization of text, all three of the text-external characteristics derive from the reader's competence in comprehending the text, the ability to live through it and empathiye with it, connected with his appraisal of literature, i.e., the potential to judge the quality and value of that which is read.

Ključne besede: stara cerkvena slovanščina | Supraseljski zbornik | Retkov zbornik | cirilski spomeniki | rokopisi | menologij | hagiografije | pravoslavje | pridige | pridige Janeza Zlatousta | 10.-11. st. | Old Church Slavic language | Codex Suprasliensis | Retko's Codex | cyrillic manuscripts | menology | ortodox hagiography | sermon | sermons of John Crysostom

Sinopsis: Avtorica se v svojem članku osredotoča na vsebinsko predstavitev ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika, najobsežnejšega starocerkvenoslovanskega cirilskega spomenika iz 10.-11. stoletja. V nekdanji Kopitarjevi zapuščini, ki je danes del rokopisne zbirke NUK v Ljubljani, je pod sign. Cod. Kop. 2 shranjenih prvih 118 listov menologija - cerkvenih beril za mesec mared. Prvi del zbornika oblikuje skupno devetnajst besedil, od tega je sedemnajst žitij pravoslavnih svetnikov ter po ena pohvala in molitev. V članku je podrobno predstavljenih prvih deset besedil.

Abstract: The author concentrates on a presentation of the content of the Ljubljana portion of the Codex Suprasiensis, the longest Old Church Slavic Cyrillic manuscript of the tenth-eleventh centuries. In Kopitar's archives, which are now in the Manuscript Collection of the National and University Library in Ljubljana, catalogued under Cod. Kop. 2, it contains 118 preserved folia of a menology, the liturgical readings for the month of March. The first part of the Codex consists of nineteen texts of which seventeen are orthodox hagiographies, one an encomium, and one a prayer. The article gives a detailed presentation of the first ten texts.

Ključne besede: slovenščina | Brižinski spomeniki | rokopisi | 10.-11. st. | sklon | sklanjatev | prostor | temporalnost | vzročnost

Sinopsis: U ovom radu razmatraju se prostorne funkcije protolokacionih semantičkih parametara (iskazanih prostornim padežnim konstrukcijama) u odnosu na njihove neprostorne funkcije u Brižinskim spomenicima. Izvan prostorske semantičke sfere pozicioni i direktivni prostorni parametri funkcionišu kao indikatori odgovarajučeg odnosa između dveju situacija u sferi temporalnosti, kvalifikativnosti, kauzalnosti ili finalnosti. U tom smislu, prostorna padežna konstrukcija izvan prostorne semantičke sfere može biti shvaćena kao prostorna metafora.

Abstract: This paper discusses the local functions of the spatial semantic parameters (expressed by spatial case constructions) in relation to their non-local functions in the Freising Folia. Outside the spatial domain the orientation and direction spatial parameters indicate realtionships between the two situations in the domain of temporality, quantification, causality and intentionality. In this sense, the spatial case constructions outside the spatial domain can be undersood as a spatial metaphor.

Ključne besede: slovenščina | sporočanje | ogovarjanje | vikanje | tikanje | onikanje | purizem | 16. st.-1850

Sinopsis: V prispevku je predtavljen razvoj slovenskega zaimenskega ogovornega sistema do leta 1850, kot se izkazuje v starejših slovenskih pisnih virih. Posamezne stopnje so primerjane s sočasnim stanjem v nemščini, s pomočjo normativnih virov pa se poskuša pojasniti njegov jezikovnotipološko nepričakovan razvoj v 19. stoletju.

Abstract: The paper presents the development of the pronominal system of address up to 1850 as evidenced in older Slovene written sources. Separate stages are compared with the contemporary state of affairs in German and with the aid of normative sources an attempt is made to explain its typologically unexpected development in the nineteenth century.

Ključne besede: slovenščina | glagol | glagolski vid | novotvorjenke | Slovene language | verb | verbal aspect | neologisms | verbal neologisms

Sinopsis: Prispevek obravnava status glagolov na -irati v današnji slovenski leksiki in njihove besedotvorne in skladenjske lastnosti in zmožnosti. Zlasti z vidika glagolskega vida je opozorjeno na nekatere posebnsoti in vprašanja.

Abstract: The paper treats the status of verbs formed with irati in the contemporary Slovene lexicon and their word-formation and syntactic properties. With respect to verbal aspect some special issuse and questions are noted.

Ključne besede: slovenska književnost | slovstvena folklora | zgodovinski pregledi | ocene

Ključne besede: slovenska književnost | slovenski pisatelji | 19. st. | monografije | ocene