Slavistična revija

Ključne besede: slovenščina | stilistika | glagol

Sinopsis: Glagolska primitiva oz. primarna glagola imeti in biti povezuje izražanje prostorske umeščenosti, pri čemer je lahko le biti prostorsko odprt, nedoločen, imeti pa veže prostorsko orientacijsko točko na posedovalca (posesorja). - Pomenska analiza temelji na tesni pretvorbeni zvezi med glagoloma imeti in biti, pri čemer je bil vzet za izhodišče glagol imeti. Možne pretvorbene zveze med glagoloma so prek svojilnega pridevnika (P1), prislovnega določila kraja (P2) in vse druge, nesvojilne in neprostorske (P3). Bogata jezikovnosistemska stilistika, ki izhaja iz teh pretvorbenih povezav, temelji na členitvi stavčne povedi po besedilno pogojeni aktualnosti; gre za vprašanje izhodišča - jedra.

Abstract: Verbal primitives (primary verbs) imeti (to have) anb biti (to be) are related by the expression of spatial location, but only biti is spatially open, indefinite, while imeti ties the orientation point to the possessor.- The semantic analysis is based on close transformational relation between verbs imeti and biti; the point of departure is the verb imeti. The possible transformational connections between the two vebs are through possessive adjective (T1), adverbial location (T2), and all others, non-possessive and non-spatial transformations (T3). The rich linguo-systemic stylistic, derived from these transformational relationships, is based on analyzing the sentence with respect to sentence perspective, i.e., it involves theme-rheme issues.

Ključne besede: slovanske književnosti | slovenska književnost | poezija | verzologija | svobodni verz

Sinopsis: Svobodni verz slovanskih narodov se začne na prelomu stoletja (izolirano se lahko pojavi že v stari romantiki), kontinuiteto pa ima od drugega in tretjega desetletja 20. stoletja naprej (s premorom med in takoj po drugi vojni). Koncepti svobodnega verza so nacionalni, čeprav je pojav internacionalni. Pogojeni so s posameznimi nacionalnimi tradicijami, ker je svobodni verz predvsem ob nastanku vezan na sistem, od katerega se osvobaja.

Abstract: The beginning of the Slavic free verse date back to the fin the siècle (isolated cases can be found as early as in Romanticism), but continuity in its production began in 1920's and 1930's (with a hiatus during and immediately after World War II). The conceptions of free verse are national, even if the concept itself is international. They are rooted in individual national traditions, since particularly at its inception free verse is linked to the system from which it frees itself.

Ključne besede: slovenščina | fonetika | samoglasniki | samoglasniški sestavi

Sinopsis: Članek vsebuje pregled slovenskih samoglasniških sestavov za knjižno slovenščino, kot sta jo podala Jože toporišič in Jakob Šolar v zadnjih 45 letih, in predlaga novo interpretacijo, ki temelji na knjižni slovenščini, kot se dejansko govori v Ljubljani.

Abstract: The paper gives a survey of the Slovene vowel systems in Standard Slovene as described by Jože Toporišič and Jakob Šolar in the last 45 years, and proposes a new interpretation based on Standard Slovene as it is actually spoken in Ljubljana.

Ključne besede: slovenska književnost | filozofija | Dom in svet | polemike

Sinopsis: Članek analizira načelne poglede Aleša Ušeničnika in Izidorja Cankarja na slovensko literaturo; najprej prikaže njuno pojmovanje kulture in umetnosti v širšem filozofskem in estetskem pogledu. V tej luči drugi del članka predstavi soočenje idej v polemiki v Domu in svetu l. 1916.

Abstract: The article analyzes the fundamental views of Aleš Ušeničnik and Idzidor Cankar on Slovene literature. First it describes their understanding of culture and art in a broades philosophical and esthetical respect. In view of this the second part of the article presents the confrontation of their ideas in their polemic on Dom in svet in 1916.

Ključne besede: slovenščina | znanstveni jezik | skladnja | besedoslovje | konektorji

Sinopsis: Konektorji v besedilu povezujejo besedilne enote različnega obsega, vzpostavljajo medstavčna in medpovedna razmerja ali razmerja med delom besedila in njegovim nadaljevanjem. V znanstvenem besedilu so opazovani glede na vlogo v površinski besedilni gradnji in organizaciji besedilnega pomena. Konektorske zveze pa so razčlenjene tudi glede na možnost nadaljnje izpeljave besedila. Besediloslovni vidik je izhodiščni tudi pri uvrščanju konektorskih sredstev v različne oblikoslovno-skladenjske kategorije.

Abstract: In the text, connectors connect textual segments of various lenght and they establish correlations between clauses and sentences or between a section of the text and its continuation. They are examined here in a scientific text with respect to their role in the surface construction of the text and in the organization of textual menaning. Moreover, connector correlations are analyzed with respect to the possibility of further development of the text. Classification of the connectors into various morphological-syntactic categories is based on the textological point of view as well.

Ključne besede: slovenščina | onomastika | krajevna imena | ledinska imena | Terska dolina | ocene

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska proza | ekspresionizem | ocene

Ključne besede: slavisti | Slavist

Ključne besede: slavisti | bohemisti | bibliografije