Slavistična revija

Ključne besede: slovenščina | besediloslovje | matematika

Sinopsis: Glede na tipologijo besedilnih vezi, predstavljeno v članku, je opazovano oblikovanje kohezivnega vzorca slovenskih matematičnih znanstvenih besedil. Z izpeljavo besedila se veča razdalja med sestavnima deloma besedilne vezi, razdalja med njima je za sprejemanje besedila relevantna predvsem v okviru koreference; eden od vidikov opazovanja kohezivne besedilne zgradbe pa je tudi usmerjenost vezi. Kot posebno besedilotvorno sredstvo je obravnavana tudi ponovitev kohezivnega vzorca.

Abstract: With respect to the typology of cohesive ties presented in the article, the author analyzes teh formation of patterns of cohesion in Slovene mathematical texts. As the text progresses, the distance between the two components of the cohesive tie increases; for the reception of the text this distance is relevant particulary in the framework of coreference. Another aspect of observing cohesive pattern is discussed as a special text-building element.

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska poezija | literarne študije | 20. st.

Sinopsis: Gradnik je posojal svoj glas in ga podvajal, tako da je ob glasu lirskega jazalahko slišati še glas nekoga drugega. Večglasje mu he prineslo zavidanja vreden slovens med slovenskimi liriki, Tam, kjer tega večglasja ni, je od "pravega", estetsko pomembnega pesnika Gradnika veliko manj. To skuša avtorica razložiti z razčlembo sintakse poezije.

Abstract: Gradnik lent his voice and he duplicated it, i.e., another person's voice can heard besides the voice of the lyrical subject. The polyphony brought him envialbe reputation among the Slovene lyric poets. Where this polyphony is missing, the "real", aesthetically relevant Gradnik is considerably reduced. the author attemps to develop this hypothesis into a thesis, extending her research particularly into the area of the literary expression itself, which could be called "the syntax of poetry".

Ključne besede: slovenščina | funkcijske zvrsti jezika | časnikarstvo | novinarstvo

Sinopsis: Na podlagi domače in tuje literature je utemeljena razlika med širšo oznako publicistika in ožjo poročevalstvo. Slednjo razumemo kot dejavnost dnevniškega obveščanja javnosti. V njenem okviru so raziskave na sodobnem gradivu potrdile jezikovne in stilistične posebnosti, ki so se razvile kot posledica izbora iz knjižnega jezika zato, da bi opravljale svojo vlogo v poročevalskih besedilih. Posebnosti teh besedil tvorijo poročevalski stil. Prav zato je v okviru publicistične funkcijske zvrsti smiselno govoriti o poročevalski podzvrsti, ki jo tvorijo poročevalna in presojevalna poročevalska besedila.

Abstract: Based on Slovene as well international lingusitic literature, there is a difference between the broader term "journalism (Sln. publicistika) and the more specific term "reporting" (Sln. poročevalstvo). The latter in understood as the act of informing the public on a daily basis. In this framework the research on contemporary material has conformed the linguistic and stylistic pecularities, which developed as a consequence of the selection from the Slovene literary language with a purpuse of performing its function in reporting texts. The pecularities of these texts comrise the reporting style. Hence, it is logical to discuss the reporting substyle, which consists of reporting and evaluative reporting texts, within the jurnalistic functional style.

Ključne besede: ruska književnost | literarna teorija | avantgarda | OBERIU | 20. st.

Sinopsis: V razpravi primerjamo razmišljanja ruskega misleca Mihaila Bathtina z literaturo ruske poznoavantgardne skupine z imenom OBERIU (OBÈRIU - Obʹedinenie raelʹnogo iskusstva). Med njihovim razumevanjem sveta v 20. letih 20. stoletja obstajajo vzporednice. Sprašujemo se, ali so njihova sorodna gledišča v razumevanju kulture oz. o položaju individualnega ustvarjalcav njej plod slučaja, znanstva med njimi, ali pa gre za soroden odnos do dejanskosti, kot se je oblikoval na določeni stopnji kulturnozgodovinskega razvoja. Razprava odgovarja na vprašanje, ali je sorodnost v oberiutovski refleksiji dejanskosti usodno zaznamovala Bahtinovo razumevanje, kar je posledično pripeljalo do teorije karnevalizacije, dialoškosti oz. heteroglosije.

Abstract: The article compares the alayses of the Russian thinker Mikhail Bakhtin with literature by the late avant-garde group called" Oberiu" (OBÈRIU - Obʹedinenie raelʹnogo iskusstva). There are parallels between their understanding of the world in the 1920's. The question in whether their similar views in the understanding of culture and the position of an individual/artist in it, respectively, are a coincidence, a result of an acquaintance between them, or they had similar attitude towards the reality, as it was formed at a certain level of the cultural-historical development. The article answers the question whether the similarity in the Oberiuites' reflection of the reality detrimentally influenced Bakhtin's understanding, which as a consequence led to the theory of carnivalization, dialogism and heteroglossia, respectively.

Ključne besede: slovenščina | besedne vrste | členek

Sinopsis: Slovenska teorija besednih vrst členke navadno opisuje po semantičnih merilih, ne pa po funkciji, ki jo igrajo v strukturi in pomenski podstavi stavka. Zdi se, da sta njihovi funkciji v skladnji stavka predvsem dve: povezovalna (kohezijska, konektorska) in modalna. Ti funkciji sta analogni funkcijama povezovalnega in modalnega adjunkta iz teorije sistemskega funkcionalizma M. A. K. Hallidaya.

Abstract: Slovenian parts-of-speech theory describes particles primarly according to semantic criteria, not according to the role they play in the clause structureand in proposition. It seems that in relation to the proposition, their roles are mainly twofold: cohesive and modal. These functions are analogous with those of Conjuctive and modal Adjuncts in Halliday's Systemic Functional Grammar.

Ključne besede: Slovenci | kulturna zgodovina | Kos, Janko: Duhovna zgodovina Slovencev

Ključne besede: slovenščina | slovenščina kot drugi/tuji jezik | zgodovinski pregledi