Slavistična revija

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001

Ključne besede: slovenščina | pravopis | okrogle mize

Ključne besede: slovenščina | pravopis | pravopisni slovar | Slovenski pravopis 2001 | Slovene language | orthography | Slovene orthography

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001 | Slovar slovenskega knjižnega jezika | korpusna lingvistika | okrogle mize

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001 | računalniška terminologija | FIDA | korpusna lingvistika | okrogle mize

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis | glagol | glagolska vezljivost | Slovene language | orthography | Slovene orthography | verb | verb transitivity

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001 | FIDA | okrogle mize

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001 | lastna imena | okrogle mize

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001 | jezikovne zvrsti | sleng | okrogle mize

Ključne besede: slovenščina | Slvoenski pravopis 2001 | polemika

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slvoenski pravopis 2001 | polemika

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001 | polemika

Ključne besede: slovenščina | pravopis | pravopisni slovar | Slovenski pravopis 2001 | Slovene language | orthography | Slovene orthography

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001 | polemika | Slovene language | lexicology

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slvoenski pravopis 2001 | polemika

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis | glagol | Slovene language | orthography | Slovene orthography | verb

Ključne besede: slovenščina | pravopis | Slovenski pravopis 2001 | polemika

Ključne besede: slovenščina | fonetika | fonemi | pravorečje | Slovenski pravopis 2001 | Slovenian language | phonetics | phonemes | orthoepy | orthography | Slovenski pravopis 2001

Sinopsis: Članek obravnava problematiko govorjenega knjižnega jezika, kot je razvidna iz najnovejšega kodifikacijskega priročnika, Slovenskega pravopisa 2001. Omenjeni - po imenu sicer pravopisni - priročnik v pravilih in slovarju posebej zadeva tudi govorjeni knjižni jezik, tako s pravorečnega kot tudi širše fonetično-fonološkega vidika. Osnovni namen in povod za nastanek tega članka so bile nejasnosti pri uresničevanju govorjenega knjižnega jezika v razmerju do norme. Pri tem nas je zanimala predvsem opredelitev in funkcija govorjenega knjižnega jezika v sodobni slovenistiki, fonetično-fonološki opis knjižnega jezika tudi v poglavju Glasoslovje. Poseben poudarek je bil na aktualnosti in realnosti knjižne norme.

Abstract: The article discusses the issues of spoken literary language, as is evident from the newest codifying reference work, Slovenski pravopis 2001. This, by its name orthographic, reference work with its rules and dictionary specifically concerns also spoken literary language, i.e., from the orthografic as well as the broader, phonetic-phonological, aspect. The basic intention and the reason for this article was the vagueness in the realization of spoken literary language vis-à-vis the norm. Of a particular interest was the definition and function of the spoken literary language in the contemporary Slovene studies, phonetic-phonological description of literary language in the chapter "Glasoslovje" [ohonology]. A special emphasis was placed on the topical and realistic nature of the literary norm.

Ključne besede: slovenščina | jezikovna norma | pravopisje | frazeologija | Slovenski pravopis 2001 | Slovenian language | phraseology | Slovenski pravošis 2001 | linguistic norm | orthography

Sinopsis: Slovenski pravopis je predstavljen z vidika vključevanja frazeološkega gradiva predvsem v slovarskem delu. Izhodišče za prikaz je primerjava s stanjem v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Analiza prikazuje vključenost in obdelanost gradiva v Slovenskem pravopisu s širšega, slovaropisnega in ožjega, pravopisnega dela.

Abstract: The Slovenski pravopis is surveyed from the point of view od the inclusion of phraseological material, particularly in the dictionary part. The point of departure for this survey is a comparison with the state of affairs in the Slovar slovenskega knjižnega jezika. The analysis shows the inclusion and treatment of the material in SP '01 from a boarder, lexicographic, and a more specialized, orthographic, point of view.

Ključne besede: slovenščina | knjižni jezik | pravopis | zvrstnost jezika | sociolekti | Slovenski pravopis 2001 | Slovenian language | orthography | standard language | socilects

Sinopsis: Članek preverja spremembe v odnosu pravopisne norme do nekaterih tujejezičnih leksemov, ki jih lahko imamo za specifične zaznamovalce izobraženskega sociolekta, v pravopisih iz leta 1950, 1962 in 2001 ter deloma v SSKJ. V petdesetih letih so se te prvine od vloge prepovedovanih ali odsvetovanih tujk povzdignile do statusa visokega knjižnega izraza. Toda čeprav je uvedba stilnih kvalifikatorjev v normativno prakso v Slovenskem pravopisu 2001 pomemben (in predolgo odlagan) dosežek, je zaznamovanje opaznih izrazov presenetljivo arbitrarno.

Abstract: The article analyses the changing attitudes of Slovenian language standardisation to a group of loanwords which may be regarded as specific markers of cultured sociolects, in the offical standard usage guides of 1950, 1962 and 2001, and partly in the Dictionary of Standard Slovenian. Fifty years after these lexemes were marked as wrong or bad style, they achived the status of standard words with various labels of prestige. But although the introduction of style labels in Slovenski pravopis 2001 is an important (and long overdue) achivement, the making of the observed words is surprisingly erratic.

Ključne besede: slovenščina | pravopis | vejica | Slvoenian language | orthography | comma

Sinopsis: V prispevku je opozorjeno na nekatere slabosti pri obravnavi pravil za pisavo vejice. Omenjeni so navadni spodrsljaji in napake, npr. neujemanje med vsebino pravopisnega določila in zgledom, ki to določilo ilustrira, nadalje sporna definicija dostavka, ki ustreza samo omenjenemu zgledu, pa tudi poimenovane ohlapnosti, npr. glede slovničnega izrazja, kjer se zamenjujeta polstavek in polstavčni prilastek, ipd. - Prikazan je tudi predlog za izčrpnejše oblikovanje pravil o pisavi vejice pred podrednim veznikom preden. Za izpopolnitev pravil o vejici sta predlagana dva nova izraza (desnosmerna in levosmerna vejica), ki poleg tega, da odpravljata nenatančne formulacije pravil za pisavo vejic (npr. "če vejico zahteva vmesni stavek") bolje zajemata okoliščino, da skladenjska vejica zaznamuje čisto določeno skladenjsko razmerje in s tem daje naslovniku informacijo o aktualni točki v linearnem poteku sporočanjskega niza, kar je pomembno za razumevanje pisanih bededilnih enot.

Abstract: The article poits out some weakness in the treatment of the rules for the placement of the comma. It lists plain omissions and errors, e.g., incongruence between the content of the orthographic rule and the example illustrating the rule; the controversial definition of the apposition, which corresponds only to a limited example; terminological laxity, e.g., in grammatical terminology, where semi-sentence and semi-predicative attribute are confused, etc. - The article also presents a proposal for a more comprehensive formulation of the rules on the use of the comma before the subordinating conjuntion preden. To improve the rules on the use of the comma,two new terms are suggested (right-directional and left-directional comma), which not only dispense with the imprecise formulations of the rules for using the comma (e.g., "if the intermediate sentence requires a comma"), but also better cover the fact that the syntactic comma marks a specific syntactic relationship, thus providing the addressee with the information about the actual point in the linear course of the communicative string, which is important for understanding written textual units.