Slavistična revija

Ključne besede: slovenščina | pomenoslovje | slovarska večpomenskost | Slovensko leksikalno pomenoslovje | Slovene language | lexical polysemy | Slovensko leksikalno pomenoslovje

Sinopsis: Slovarsko večpomenskost, ki se uresničuje kot specifična jezikovnosistemska danost posameznega jezika, je predvidoma mogoče pokazati s tipologijo znotrajleksemskih medpomenskih povezav, obstoječih v danem jeziku. Slovensko leksikalno pomenoslovje A. Vidovič Muha s prvo teoretično zasnovano predstavitvijo slovarske večpomenskosti slovenskega jezika prinaša merila tipologiziranja slovarske večpomenskosti, utemeljena v tipih sprememb pomenskosestavinske zgradbe. Preizkus ugotovljenih tipologizirajočih meril na obsežnejšem gradivu kaže njihovo učinkovitost pri izključevalnem razločevanju prepoznavnih tipov slovarske večpomenskosti slovenskih samostanikov in nakazuje možnosti novih tipoloških meril.

Abstract: Lexical polysemy, which iz realized as a specific fact of an individual language, can presumably be presented with the typology of the inner lexical inter-semantic connections that exist in a given language. A Vidovič Muha's Slovensko leksikalno pomenoslovje (A Slovene lexical semantics) with its first theoretically conceived presentation of the lexical polysemy in Slovene, provides the criteria of typologization of the lexical polysemy, based on the types of changes, in the structure of semantic components. A test of the established typologizing criteria on a larger corpus of material showed their effectiveness in elimination differentiation of the identified types of lexical polysemy in Slovene nouns and indicated the possibility of new typological criteria.

Ključne besede: Slavistična revija | članki | povzetki | izvlečki | tiplogija | statistika | Slavistična revija | articles | summaries | typology | statistics

Sinopsis: V razpravi je analiziranih 12 letnikov Slavistične revije, ki so izhajali med letoma 1991 in 2002. Poleg statističnih podatkov, kot so število jezikoslovnih in literarnovednih razprav, delitev avtorjev na domače in tuje, tipi opomb, seznami navedenk, jezik povzetkov, delitev nerazpravnega dela revije, razprava prinaša tudi podrobnejšo analizo izvlečkov in tipologijo le-teh.

Abstract: The article analyzes 12 volumes of Slavistična revija, published between 1991 and 2002. In addition to statistical data, such as the number of linguistic and literary articles, classification of authors into Slovene and foreign, the types of footnotes, reference lists, the language of summaries, the division of the part of the journal dedicated to writing other than articles - the article also provides a more detailed content analysis of abstracts and their typology.

Ključne besede: slovenščina | etimologija | krajevna imena | historična toponimija | Baška dolina | Tolmin | Baška grapa | Hudajužna | Porezen | Loje | Logaršče | Kojca | Obloke | Robje | Podmelec | Slovene language | etimologyplace names | historical toponimy

Sinopsis: V prispevku se pojasnjuje nastanek in podaja etimologija dveh doslej nerazvozlanih zemljepisnih imen: Hudajužna in Porezen. S pomočjo zgodovinskih zapisov se spremlja večstoletni glasoslovni razvoj in prikazuje nastanek krajevnih imen Loje, Logaršče, Obloke in gorskega imena Kojca. Na dveh primerih (Robje in Podmelec) se obravnava nasprotje med živo in knjižno obliko zemljepisnega imena. Podan je tudi kratek povzetek dosedanjega etimologiziranja občnega imena grapa, ki pogosto nastopa v zemljepisnih imenihna Tolminskem.

Abstract: The article sheds light on the origin and provides the etymology of the two previously nonexplained place names, i.e., Hudajužna and Porezen. With the help of historical records, it follows the phonological development over several centuries and explains the origin of the place names Loje, Logaršče, Obloke, and the oronym Kojca. The disparity between the standard form of a place name and the form in actual use is illustrated with two examples (Robje and Podmelec). The article also briefly summarizes the previous etymolgies of the common noun grapa, which is often found in place names in the Tolmin region.

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska poezija | romantika | sonet | sonetni venec | Slovene literature | Slovene poetry | sonnet | wreath of sonnets

Sinopsis: Študija obravnava Prešernov ustvarjalni prispevek k vzpostavitvi sonetnega venca kot forme: čeprav je slovenski romantik uporabil pravila Sienske akademije, je sonetni venec l. 1833 še dodatno obagatil z akrostihom, predvsem pa je prvi pesnik v zgodovini svetovne lirike, ki je to igrivo in manieristično formo družabnega dvorskega pesnikovanja napolnil s čustvenim žarom in resničnim pesniškim spopročilom. Ruski prevod Prešernovega Sonetnega venca, delo Fedorja E. Korša (1889), je sprožil val sonetnih vencev v ruski poeziji: pisali so jih največji ruski pesniki tega obdboja, med drugimi Valerij Brjusov in Vjačeslav Ivanov. Navdušenje nad to formo se je nato preneslo tudi v druge nacionalne književnosti. Mednarodni razcvet sonetnih vencev v 19. in 20. stoletju torej precej dolguje vélikemu pesniku malega naroda - Francetu Prešernu.

Abstract: The study discusses Prešeren's contributuon to the development of the wreath of sonnets as a form. Although the Slovene romanticist applied the rules of the Sienna Academy, he enriched the wreath of sonnets in 1833 with the acrostic. Most of all, he was the first poet in the history of lyric poetry in general to fill this playful and manneristic form of courtly poetry-writing with emotional ardor and a genuine poetic message. The Russian translation of Prešerenʹs Sonetni venec by Fedor E. Korš (1889) spurred a multitude if wreath of sonnets in russian poetry. They were written by the gratest Russian poets of the time, e.g., Valerij Brjusov and Vjačeslav Ivanov, among others. The enthusiasm for this form then spread to other national literatures. The international profileration of the form in the 19th and 20th cc. thus owes much to the great poet of a small nation, i.e., to France Prešeren.

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska poezija | tematologija | Sveto pismo | Nova zaveza | Slovene literature | Slovene poetry | Bible | New Testament

Sinopsis: Rasprava se ukvarja s svežnjem pesmi na novozavezne motive iz nedokončane pesniške zbirke Antona Vodnika Talitá, kumi, objavljene pred kratkim v drugi knjigi njegovih Zbranih del. Ob strani pušča literanosmerno opredeljevanje in se osredinja na Vodnikovo pesnjenje razodetja v njih, ki ga pripravlja poduhovljeno pesnjenje erosa v prvih dveh zbirkah. Pesnjenje v t. i. "novozaveznem ciklu" doseže vrhunec v liku Jude Iškarijota, ki izgubi tradicionalne poteze izdajalca Kristusa in postane, tako kot Kristus, lik razodetne drugosti.

Abstract: The paper deals with a corpus of poems with New-Testament motifs from an unfinished poetry collection by Anton Vodnik, Talitá, kumi, that was published recently in the second volume of his collected works (Zbrana dela). The question of defining the literary trend is left aside and instead the matter of Vodnik's poetry of revelation in the poems, which he prepared through a spiritualized poeticization of eros in the first two collections, is concentrated upon. His poeticization in the "New-Testament cycle" reaches its zenith in the image of Judas Iscariot, who loses the traditional characteristisc of Christ's betrayer and becomes, like Christ himself, an image of revelation otherness.

Ključne besede: književna didaktika | literarni junak | osnovna šola | berila | 1950-2000

Sinopsis: Analiza beril za peti razred osnovne šole (Slovensko berilo I, Peta čitanka, Peto berilo Srečno, domovina, Pozdravleno, zeleno drevo, Kdo se skriva v ogledalu) se je osredotočila na razktivanje navideznih vsebin, t. im. skritega kurikuluma, v obdobju 1950-2000. Analizirane so bile naslednje kategorije: besedila, avtorji, literarni liki, druge kategorije (drugačnost, prvoosebni pripovedovalec, vojščaki, oče in mati).

Abstract: The analysis of fifth-grade readers (Slovensko berilo I, Peta čitanka, Peto berilo Srečno, domovina, Pozdravlejeno, zeleno drevo, Kdo se skriva v ogledalu) focuses on revealing the covert content, i.e., the so-called hidden curriculum, within the period 1950-2000. The following categories were analyzed: texts, authors, literary characters, and other categories (differentcharacters, first-person narrator, warriors, mother and father).

Ključne besede: slovenščina | slovenščina kot drugi/tuji jezik | učbeniki | slovnice | ocene

Ključne besede: slovenska književnost | mitologija | kralj Matjaž | ocene