Slavistična revija

Ključne besede: slovenska književnost | literarni zgodovinarji | jubileji

Ključne besede: slovenska književnost | roman | nacionalna ideja | nacizem | etnocid | literarne študije | 20. st. | eng | Slovenian literature | novel | national idea | nazism | ethnic genocide | 20th century | literary studies

Sinopsis: Nacionalna ideja je rodovitna vzmet slovenskega romana, še posebej v dvajsetem stoletju. Razgled po petnajstih (15) romanih med letoma 1909 in 1997 med drugim dokazuje, da nacionalna ideja v njih ni niti romantična zanesenost niti agresivnost, ampak je defenzivno/demokratično slovenstvo, ki odločno vztraja na svojem tisoč- in več stoletnem etničnem prostoru. Ti romani so umetniški dokumenti trdoživega ljudstva, o katerem pravi pisatelj Ivan Cankar: "Narod mehkužnik bi dušo izdihnil ... ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ... praviš:'Nikarte!' Ta burka je stara že tisoč let!" - Nekaj romanov s snovjo vojnih let pa ne more mimo tragičnega narodnega razdora, ki ga je povzročil in podpiral okupator, izvedla pa ga je tradicionalna slovenska ločitev duhov, ki se je v tridesetih letih zaostrila, v letih 1941-1945 pa še fizično soočila kot radikalni katolicizem in zgodovinski materializem.

Abstract: The national idea has been an effective impetus to the Slovene novel, particularly in the 20th century. A survey of fiften novels published between 1909 and 1997 shows, among other things, that the national idea in them is neither romantic enthusiasm nor aggression, but, rather defensive and/or democratic Slovenism, resolutely perserving in its ethnic territory of a thousand and several hunderd years. These novels are the artistic testament of a resilient people, about which Ivan Cankar said: "A weaking nation would have given up the ghost, ... but you, injured a thousand times, hardened by suffering, ... you say: 'Come on! This farce is already a thousand year old!'" - However, a few novels on the th=opic of war cannot get past the national rift, ignited and upheld by the occupying forces. It was carried out by the traditional Slovene polarization of genius, which edcaleted in the 1930s and was physically brought gace to face in 1941-1945 as radical Catholicism and historical mariarilism.

Ključne besede: literarna teorija | literarne zvrsti | kratka proza | pripovedna struktura | novela | kratka zgodba | literary theory | short story | novella

Sinopsis: Članek se kritično opredeljuje do angloameriške rabe pojma short story kot zbirnega pojma za celotno področje kratke proze. Ob delnem opiranju na nemško literarno vedo, ki skuša jasno razločevati med novelo in kratko zgodbo, skuša pokazati, da se v območju tega, kar zajema ameriški pojem short story, oblikuje vsaj dvoje, morda pa celo troje vrst z različno formalno strukturo, organizacijo pripovedi, idejno podlago in pragmatično pobudo.

Abstract: The article takes a critical stance towards the Anglo-American use of the term short story as a collective term fort the entire domain of short prose. Partially based on German literary criticism, which makes a clear distinction between the novella and the short story, it attempts to demonstrate that within the realm covered by the American term of short story, there are at least two, perhaps even three, genres with differing formal structures, organization of narrative, ideological basis, and pragmatic motivation.

Ključne besede: francoska književnost | naturalizem | literarna recepcija | literarni vplivi | prevodi v slovenščino | slovenska književnost | slovenska literarna kritika | Govekar, Fran | afera Dreyfus | French naturalism | literary reception | Slovene literature | Slovene literary criticism

Sinopsis: Avtor v svoji raziskavi preučuje tri ravni Govekarjeve afirmacije Émila Zolaja na Slovenskem: literarno in prevajalsko ter politično v času afere Dreyfus.

Abstract: The author in the article analyzes three main levels of Govekar's affirmation of Émile Zola among Slovenes, i.e., literary, translation, and political during the Dreyfus scandal.

Ključne besede: leksikografija | besedotvorje | slovarska večpomenskost | skladenjsko besedotvorje | propozicija | besedotvorni pomen | lexicography | lexical polysemy | syntactic derivation | derivational menaing

Sinopsis: Pri nekaterih metonimičnih pomenih je mogoče ugotavljati skladnost znotrajleksemskih medpomenskih razmerij z razmerji med propozicijskimi sestavinami. Spodbuda za tovrstno tipologiziranje metonimične samostalniške večpomenskosti ne glede na prisotnost besedotvornega pomena izhaja iz teorije Ju. D. Apresjana, ki obravnava večpomenskost oziroma pomenotvorje znotraj široko pojmovanega bvesedotvorja.

Abstract: In some metonymic meaning one can establish the congruity of internal lexical inter-semantic relations with the realitons between the elements of the proposition. The idea for this kind of typology of metonymic polysemy of nouns regardless of the presence of derivational menaing derives from the theory of Y. D. Apresyan, who treats the polysemy and semantic derivation within broadly defined word derivation.

Ključne besede: jezikoslovje | sociolingvistika | jezikovna politika | specialni jeziki | sporazumevanje | sociolinguistics | languages for special purposes | language policy | language communication

Sinopsis: Avtor v svojem članku pretresa občo jezikovno sliko v svetu in z njo povezano problematiko mednarodnega jezikovnega sporazumevanja. V sodobnem svetu smo pri malih jezikih in njihovih kulturah priča brezobzirnemu tekmovanju, boju in njihovemu izrinjanju. V zvezi s tem se je v lingvodidaktiki pokazala neizogibna potreba po izoblikovanju nove zasnove, kajti dosedanja jezikovna politika, ki upošteva samo velike evropske jezike (angleški, nemški, ruski, francoski), ni izpolnila naših pričakovanj. - V današnjem času je pred nami resen problem specialnih jezikov. V obdobju priključitve k Evropski uniji moramo imeti pred seboj dejstvo, da ima poljuben sistem, pa naj bo politični, družbeni, državni ali administrativni, svoj specialni jezik. Z vsakim sistemom je povezana posebna kultura, specifična jezikovna pragmatika, določen način izražanja in utemeljevanja itn.

Abstract: The author in the article surveys the general linguistic situation in the world and the issues of international communication related to this situation. In the modern world small languages and cultures are subjected to ruthless competition, struggle, and their marginalization. The prompted linguistic pedagogy to reconceptualize itself, as the previous language policies, considering only major Euroepan languages (English, German, Russian, French), did not fulfill the expectations. - Presently, a serious problem of languages for special purposes (LSP) is upon us. At the time of accession to the European Union one must keep in mind that any system, be it political, social, state, or administrative, has its own LSP. Each system is related to a particular culture, language pragmatics, particular kind of expression and justification, etc.

Ključne besede: slovenščina | frazeologija | slovarji | frazeološki slovarji | Frazeološki slovar slovenskega jezika | ocene

Ključne besede: Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja | zborniki | ocene

Ključne besede: slovenščina | etimologija | slovarji | etimološki slovarji | ocene | Slovenan language | etymologie | dictionaries

Ključne besede: slovenska književnost | literarni zgodovinarji | bibliografije | jubileji