Slavistična revija

Ključne besede: slovenska književnost | literarni zgodovinarji | jubileji

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska poezija | metafizika | Zemlja

Sinopsis: Pesniška zbirka Zemlja (1934) je prva slovenska knjiga, ki panonsko pokrajino in človeka v njej umetniško vrisuje v lirsko pesem. Hkrati je osrednja zbirka slovenskega "metafizičnega realizma". Njen lirski subjekt je z nazornimi podobami življenja, dela in pokrajine umetniško učinkovit genuis loci, hkrati pa kot filozofski razlagalec človeka in stvari presega vse stvarno s slutnjo o njegovem metafizičnem bistvu.

Abstract: The collection of poems Zemlja (1934) is the first Slovene book that artistically portrays the Pannonian landscape and people in lyric poetry. At the same time, it is the main collection of the Slovene "metaphysical Realism". Its lyrical subject with vivid portraits of life, work and landscape is an effective genus loci, and at the same time, as a phiolosophical interprete of man and things he exceeds everything real with his promotion about its metaphysical essence.

Ključne besede: ruska književnost | roman | dekanonizirani roman | filozofija | religija | morala | Bratje Karamazovi | Russian literature | novel | de-canonized novel | philosophy | morality | The Brothers Karamazov

Sinopsis: Rasprava poskuša s poetološkega vidika predstaviti, kako zastavljanje in razreševanje nekaterih temeljnih filozofskih, religioznih in moralnih vprašanj vpliva v romanu Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega na oblikovanje romaneskne oblike.

Abstract: The article attemps to present from the poetological point of view how posing and solving some fundamental philosophical, religious, and moral questions in F. M. Dostoevsky's novel The Brothers Karamazov affects the shaping of its novelistic structure.

Ključne besede: literarna teorija | empirična literarna znanost | konstruktivizem | radikalni konstruktivizem | sistemska teorija | medijska znanost | literary theory | empirical literary criticism | constructivism | radical constructivism | system theory | media science

Sinopsis: Empirična literarna znanost je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začrtala novo smer v literarni vedi, utemeljeno na zahtevah po preseganju hermanevtičnih metod in po upoštevanju znanstvenih meril, kakršna veljajo za družboslovne in naravoslovne discipline. Ti zahtevi sta ostali v ospredju do danes, vendar je prva sčasoma izgubljala ostrino. Pripravljenost na sprejemanje nekaterih hermenevtičnih tradicij se kaže tako na teoretični ravni, ki se je razvijala v znamenju radikalnega konstruktivizma in sistemske teorije, kot tudi na ravni posameznih empiričnih študij. Najnovejša prizadevanja po umestitvi empirične literarnoznanstvene paradigme v kontekst t. i. medijske znanosti dajejo povezovalnim težnjam nov teoretični okvir. Razprava se ukvarja z nekaterimi konceptualnimi vidiki tega procesa in poskuša nakazati smer, ki bi lahko privedla do utrditve položaja empirične literarne znanosti v aktualnem družbenem in znanstvenem prostoru

Abstract: In the 1970s empirical literary criticism started a new direction in literary criticism, based on the requirements of overcoming hermeneutic methods and incorporating scientific criteria used by social and hard-core science disciplines. These requirements remain in the forefront until the present, even if, over the years, the former has lost its edge. Readiness to accept some hermeneutic traditions is evident both on theoretical level, the development of which has been marked by radical constructivism and system theory, as well as on the level of individual empirical studies. The most recent efforts to direct the empirical literary critical paradigm into the context of the so-called media science give a new theoretical framework to the integrating efforts. The paper discusses some conceptual aspects of this process and attempts to suggest the direction that could lead to a strengthened position of empirical literary criticism in the social and scholarly environment

Ključne besede: slovenska književnost | razsvetljenstvo | pesništvo | modernizem

Sinopsis: Esej izhaja iz pojmovanja otroštva v razsvetljenski mladinski poeziji, ki se je vzpostavila tudi kot nasprotje otroški ljudski tvornosti, nato pa prikazuje bistvene premike v vključevanju otroške igrivosti pri starejših in sodobnih pesnikih, vse do odstopa od modernistične igre v najsodobnejši mladinski poeziji.

Abstract: The essay starts from the understanding of childhood in the Enlightenment children poetry, which was constituted in opposition to children's folk literature. It also showws the major shifts in incorporating child-like playfulnes by the older and contemporary poets, until the poets abandon modernistic play in most recent poetry for young readers.

Ključne besede: literarna teorija | trivialna literatura | slovenska književnost | postmodernizem | žanr | detektivka | kriminalka | znanstvena fantastika | grozljivka | ljubezenski roman

Sinopsis: Prispevek evidentira pogostejše trivialne žanre na Slovenskem, ki jih analizira v luči slovenske postmoderne. Za to obdobje značilno literarnokritiško naklonjenost žanrom, ki jo spremljajo trditve o stemljivosti nekaterih žanrov in avtorjev, preverja na pogostejših žanrih: detektivki in kriminalki, znanstveni fantastiki in grozljivki ter ljubezenskem romanu.

Abstract: The paper documents some of the more common varieties of light fiction employed in Slovenia, analyzing them ilight of the Slovene postmodern period. The critical preference during this period for genres that is accompanied by assertions of the ambition of certain trivial genres and authors is tested on the basis of some of the more common genres: the detective story and the murder mystery, science fiction, the horror story, and the romance novel.

Ključne besede: stara cerkvena slovanščina | Dušanov zakonik | pravopis | prepisi | Srbija | srednji vek

Sinopsis: Avtor v prispevku analizira pravopisne značilnosti Prizrenskega prepisa Dušanovega zakonika (začetek 16. stoletja), ki spada med srbske spomenike "resavske" redakcije. Srbski cirilski pravopis "resavskega" tipa naj bi bil posledica jezikovno-normativne dejavnosti Konstantina Kostenečkega. Avtor, izhajajoč pri obravnavi zapisovanja posameznih znakov iz pravopisnih načel Kostenečkega, opozarja na razlike med pravopisom Prizrenskega prepisa Dušanovega zakonika in "resavskih" spomenikov na eni ter pravopisnimi načeli Kostenečkega na drugi strani.

Abstract: The author analyzes the orthographic features of the Prizren redaction of Dušan's Code (begining of the 16th c.), which is one of the Serbian monuments of the "Resava" edition. Serbian Cyrillic orthography of the "Resava" type is presumed to be the result of Konstantin Kostenečki's linguistic-normative efforts. Basing his analysis of the writing of individual characters on Kostenečki's principles, the author points out the differences between the orthography of the Prizren redaction of Dušan's Code and the "Resava" monuments on the one hand, and Kostenečki's orthographic principles on the other.

Ključne besede: jezikoslovje | skladnja | besedilna skladnja | skladnja govorjenega besedila | besedilotvorna sredstva | pogovorni jezik | mariborski pogovorni jezik | linguistics | syntax | textual syntax | syntax of spoken language | text-forming devices

Sinopsis: Namen razprave je prikazati nekatere razlike med vnaprej pripravljenim govorjenim in spontanim govorjenim besedilom glede na skladenjsko strukturo in izbor besedilotvornih sredstev ter tako tudi potrditi razlike med zapisanim in govorjenim jezikom. Razprava je nastala na podlagi analize gradiva, posnetega v glavnem na sejah Mestnega sveta Mestne občine Maribor

Abstract: The goal of this paper is to show some differences between the prepared spoken and extemporaneous spoken texts in terms of their syntactic structure and selection of the text-forming devices and to confirm the differences between written and spoken language. The study is based on the analysis of material recorded mainly at meetings of the Maribor City Council

Ključne besede: slovenščina | jezikoslovci | biografije | bibliografije | 19. st.

Ključne besede: slovenska književnost | literarni zgodovinarji | bibliografije