Slavistična revija

Ključne besede: slovanski jeziki | etimologija | slovanska etimologija | primerjalno jezikoslovje | interna rekonstrukcija | eksterna rekonstrukcija | fitonim Betula | fitonim Aspodelus | Slavic languages | etymology | Slavic etymology | comaprative linguistics | internal reconstraction | external reconstruction | phytomym Betula | phytonym Asphodelus

Sinopsis: Izmenična uporaba interne in eksterne rekonstrukcije je pri slovanski etimologiji nujna, saj bi bila brez stalnega dotoka informacij iz drugih neslovanskih indoevropskih jezikov etimologija omejenih razpoznavnih možnosti.

Abstract: Alternating application of internal and external reconstruction is in Slavic etymology indispensal, because otherwise, that is without permanent addition of data from other non-Slavic Indo-European languages, Slavic etymolgy would be the etymology of much more limited possibilities of interpretations.

Ključne besede: slovanski jeziki | slovenščina | etimologija | imenoslovje | zemljepisna imena | antroponimi | Slavic languages | Slovenian language | etymology | onomastics | geographical names | anthroponyms

Sinopsis: Na sedanjem slovenskem etničnem prostoru je mogoče prepoznati nad 800 izantroponimnih toponimov slovanskega izvora, pri katerih je distribucija priponskih obrazil drugačna kot pri izapelativnih toponimih, ki so v primerjavi s prvimi pogosteje nastali brez izpeljave, z onimizacijo.

Abstract: In the current Slovene ethnic area, over 800 toponyms derived from athroponyms of Slavic origin can be recognized. The distribution of suffixes in these toponyms is different than in toponyms from appelatives, which were, in comparison with the former, formed more often with onymization, without derivation.

Ključne besede: stara cerkvena slovanščina | slovnice | prevodi | transkripcija | korespondenca | 17.-18. st. | Old Church Slavic | grammars | translations | transcription | correspondence | 17th-18th century

Sinopsis: Avtorica v svojem članku predstavlja del Zoisove zapuščine v Rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani, tri med seboj povezane rokopisne enote: Sovićev latinski prevod slovnice Grammatiki Slavenskija pravilnoe Sintagma Meletija Smotrickega (1619) iz leta 1773 in dva fascikla s korespondenco Mateja Sovića z Italijanom Albertom Fortisom. Pri prvi, najpomembnejši rokopisni enoti - latinskem prevodu in prepisu starocekvenoslovanskega besedila, avtorica ugotavlja povezanost Sovićevega dela s prvo izdajo cerkvenoslovanske slovnice iz leta 1619 oziroma s popravljeno moskovsko izdajo iste slovnice iz leta 1684.

Abstract: The author surveys a part of Zois's papers in the Manuscript section of the National and University Library in Ljubljana, i.e., three interrelated manuscripts: Sović's Latin translation of Meletij Smotrickij's Grammatiki Slavenskija pravilnoe Sintagma (1619) of 1773 and two fascicles of Sović's correspondence with the Italian Alberto Fortis. In the first, most important, manuscript - the Latin translation and taranscription of the Old Church Slavic text - the author finds a connection with the first edition of the Old Church Slavic grammar of 1619 or, rather, with the revised Moscow version of the grammar from 1684.

Ključne besede: slovenščina | slovenska narečja | geolingvistika | frazeologija | narečna frazeologija | frazem | primerjalna analiza frazemov | Slovenian language | Slovene dialects | dialectal phraseology | geolinguistics | phraseology | phrasem | comparative analysis of phrasemes

Sinopsis: Frazemi kot enote v govorčevem spominskem slovarju imajo z zemljepisnega gledišča enako kot leksemi, v narečjih svoja področja, na katerih živijo v enakih ali različnih pomenih in morfosintaktičnih zgradbah. V prispevku želimo to prikazati na desetih lingvističnih kartah s komentarji; in sicer na primeru izbranih frazemov s sestavino roka, ki so bili zapisani v 32 slovenskih krajih (dva sta zamejska) z različnih narečnih območij. Izvedena je tudi primerjava glede na obstoj frazemov v dveh zvrsteh slovenskega jezika ter v drugih (zlasti slovanskih in stičnih) jezikih (in narečjih).

Abstract: Phrasemes as units in the speaker's mental glossary have, from geographical point of view, similarly to lexical items, their areals in dialects, in which they exist in the same or different menanings and morphosyntactic structures. The author aims to demonstrate this on ten linguistic maps with commentary, i.e., on the example of selected phrasemes with the component roka 'hand', collected in 32 Slovene locations (two from outside of the borders of Republic of Slovenia) in various dialectal areas. She also compares the exsistence of these phrasemes in two social variants of Slovene and in other (particularly Slavic and contiguos) languages (and dialects).

Ključne besede: slovenščina | dialektologija | prekmurska narečna skupina | prekmurska narečja | toponimi | mikrotoponimi | Slovene language | dialectology | Pannonian dialect group | Prekmurian dialects | toponymes | microtoponymes

Ključne besede: slovenščina | italijanščina | furlanščina | dialektologija | slovenska narečja | Bovško | Slovene language | Italian language | Friulian language | dialectology | Slovene dialects

Sinopsis: V prispevku je pozornost namenjena prevzetim besedam v bovškem narečnem besedišču, in sicer na dva načina. V prvem delu je iz Slovarja bovškega govoraizpisano narečno besedje za bolezni pri človeku, na tem gradivu se poskuša ugotoviti, kolikšen je delež domačega in v centralnih slovenskih narečjih znanega besedja ter koliko je takih prevzetih besed, ki v narečju ohranjajo podobno obliko kot v matičnem jeziku. V drugem delu se s primerjavo poskuša ugotoviti, kolikšen je delež romanskih (italijanskih in furlanskih) kalkov in besed iz slovenskih govorov v Videmski in Goriški pokrajini (po Skubičevem gradivu) je znanih tudi v bovškem narečnem govoru.

Abstract: The autor focused on borrowed words in the Bovec dialectal lexicon by implementing a two-faceted approach. The firs part of the article includes dialectal terms for human diseases, excerpted from Slovar bovškega govora [Dictionary of Bovec dialect]. Based on this material the autor attempts to determine, first, the share of Slovene lexicon and lexicon known in central Slovene dialects, and, secondly, the share of the borrowed wonds maintaining asimilar form in the Bovec dialect as they have in the original language. In the second part, using a comparative method, she attempts to determine what share of Romance (Italian and Friulian) calques and words from the dialects inthe Videm/Udine and Gorica/Gorizia regions (according to Skubic's material) is also known in the Bovec dialect.

Ključne besede: slovenščina | zgodovina jezika | publicistični jezik | Prekmurje | Slovene language | history of language | journalistic language | Prekmurje

Sinopsis: Prehod prekmurske knjižne norme v narečne okvire je predstavljen najprej v prvem prekmurskem časopisu Prijatel, v dvajsetem stoletju pa še v Marijinem listu, Kalendarju srca Jezusovega in Novinah - v prvih številkah ali letnikih je bila dosledno ohranjana tradicionalna knjižna prekmurska jezikovna podoba, nato pa je sledilo soočanje z novoslovenščino, opuščanje prekmurskih jezikovnih normativov, vdiranje narečnih elementov v publicistični jezik in, med obema vojnama, sprejetje enotne slovenske knjižne norme.

Abstract: In Prekmurje, the switch from the literary norm to dialect first occurred in the first Prekmurje newsletter Prekmurje Prijatel. In the 20th century, it is observed also in Marijin list, in Ka/endar srca Jezusovega and in Novine. The first issues in the early years of these publications strictly adhere to the traditional Prekmurje literary norm, later however, they are faced with the new Slovenian language, gradualomission of the linguistic norms, intrusion of dialectal elements into journalistic language and, in the period between the two worlds wars, the adoption of a unified Slovenian literary norm.

Ključne besede: slovenščina | slovnica | knjižni jezik | 19.st. | zgodovina

Sinopsis: Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja in 200-letnici Kopitarjeve slovnice bodo podrobno razčlenjeni in ponovno osvetljeni črkopisni, pravopisni, slovnični in jezikovnozgodovinski pogledi uglednega slovenskega slavista Jerneja Kopitarja v njegovi slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (Laibach 1808) na začetnika slovenskega knjižnega jezika, kot se izražajo v njegovih izjavah, navedkih in presojah ter se potrjujejo s Trubarjevimi besedilnimi odlomki. Trubarjev jezikovni in književni prispevek je potrebno dojemati v kontekstu dveh časovno in družbeno različnih jezikovnih nazorov, saj je kljub znanim negativnim sodbam glede izbire pisave in pretiranega germaniziranja nespregledljiv tudi v očeh prvega znanstvenega slovničarja z začetka 19. stoletja.

Abstract: On the occasion of Primož Trubar's 500th birthday and the 200th anniversary of Kopitarʹs grammar, the author thorougly analyzes and re-examines the eminent Slovene Slavistʹs views of the founder of Slovene literary language in terms of alphabet, orthography, grammar, and historical linguistics, in his Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (Laibach 1808), as is evident from his statements, quotes, and opinions and confirmes by excerpts from Trubar's texts. Trubar's linguistic and literary contribution must be understood in the first Slovene scholarly grammarian from the beginning of the 19th century it cannot be overlooked, despite the notorious negative opinions concerning Trubarʹs choice of alphabet and excessive germanization.

Ključne besede: slovenščina | ruščina | glagol | glagolski primitiv | svojilnost | pretvorba | stilistika | Slovenian language | Russian language | verb | verbal primitive | possessiveness | transformation | stylistics

Sinopsis: Pomenska razčlenitev glagola imeti je v slovenščini odprla temeljito pomensko razmerje z glagolom biti [Mk] na podlagi treh pretvorbenih možnosti, med katerimi sta za svojilnost tipični zlasti pretvorbi v svojilni rodilnik oz. iz njega nastali pridevnik in v prostorsko prislovno zvezo. Na podlagi teh dveh pretvorb se je potrdil glagol imeti kot poseben način nahajanja česa ev. koga v prostoru glede na temeljno orientacijsko točko - posedovalca (posesorja). - V ruščini se večina predstavljenih pomenov slovenskega glagola imeti izraža s fraznim glagolom bytʹ u, pri čmer je posedovalec izražen z rodilnikom, posedovano pa z imenovalnikom. Glede na to, da je ruska konstrukcija že izvorno tesno povezana z izražanjem kraja, je zlasti zanimiva regularna pretvorba svojilne konstrukcije v stavek s krajevnim pomenom, kar zahteva spremenjen besedni red in prehod v drug stavčni vzorec.

Abstract: The semantic analysis of the verb imeti 'to have' opened a basic semantic relationship with the verb biti [Mloc] based on three transformational possibilities, of which the most typical for possessiveness are the transformations into possessive genitive and/or the adjective derived from it and into spatial adverbial phrase. Based on these transformations, the verb imeti was confirmed as a special way of somebody being situated in the space in relation to the basic orientation point, i.e., possessor. - In Russian, the majority of the presented meaning of the Slovene verb imeti are expressed with the phrasal verb bytʹ u, where the possessor is expressed with the genitive and possessed with the nominative. Considering that the Russian construction is originally closely connected with the expression of location, the particularly interesting transformation of the possessive construction is into a sentence with the meaning of location, which requires changes in word order and a different sentence pattern.

Ključne besede: slovenščina | besedotvorje | tvorjenke | besedne družine | anglicizmi | Slovene language | derivational system | derivatives | word families | Anglicisms

Sinopsis: Prispevek vzorčno prikazuje možnosti vraščanja anglicizmov v slovenski besedotvorni sistem na podlagi paberkovalno zbranega gradiva v netradicionalni in k afektaciji težeči uporabi jezika mladih na spletu ter pri ustvarjanju publicističnih priložnostnic.

Abstract: The article presents the possibilities of incorporation of anglicisms into Slovene derivational system, based on randomly collected material from non-traditional language usage on the Internet by young generation and from ad-hoc formation of journalistic terms.

Ključne besede: slovenščina | skladnja | logično-pomenska ravnina | izrazna ravnina | propozicijske sestavine | nepropozicijske sestavine | sestavljeni udeleženec | obvezno modifikacijsko dopolnilo | Slovenian language | syntax | logical-semantic level | expressive level | propositional components | non-propositional components | complex participant | obligatory modifier

Sinopsis: Prispevek podrobneje obravnava in hkrati opozarja na nekaj skladenjskih posebnosti, ki so odraz neenakosti oz. nesovpadanja logično-pomenske in izrazne ravnine v okviru iste stavčne povedi oz. določene besedilne enote v slovenščini. Z vidika nesovpadanja dane propozije in zahtevane (izrazne) stavkotvornosti so predstavljene obvezno izrazljive nepropozicijske oz. neudeleženske sestavine, na drugo strani propozicijske oz. udeleženske sestavine z več kot enim skladenjskofunkcijsko in izrazijsko različnim ustreznikom.

Abstract: The paper points out and treats in more detail some syntactic pecularities that are the result of the inequality or, rather incongruence of logical-semantic and expressive levels within the same clausal sentence and/or a particular textual unit of Slovene. From the standpoint of the incongruence between a given semantic proposition and the required (expressive) clause-formation, the author treats the obligatory expressible non-propositional, i.e., non-participant, components on the one hand, and the propositional, i.e., participant, components with more than one syntactic-functional and expressive equivalent on the other.

Ključne besede: slovanske književnosti | južnoslovanske književnosti | romantika | epika | junaški epi | identiteta | Slavic literatures | South Slavic literatures | romanticism | epic poem | heroic epic poem | identity

Sinopsis: V Evropi so v XIX. stoletju potekali številni ideološki, socialni, politični in umetnostni procesi, ki so v medsebojni soodvisnosti v 'Pomladi narodov' ustvarjali njeno novo podobo in novo identiteto njenih ljudstev. Med narodi, ki so skozi literarnoumetniške vrednote ustvarjali in izoblikovali svoje nacionalne identitete ter kulturno in politično zavest, so bili tudi južnoslovanski narodi: njihove nacionalne junaške pesnitve so pomenile pomembno dejanje v razvoju izvirnih nacionalnih književnosti in trden temelj njihovemu nadaljnjemu vsestranskemu razvoju.

Abstract: In the 19th-century Europe, numerous ideological, social, political, and artistic processes took place, which interdependently in the "Spring of Nations" created it new image and new identity of its peoples. Among the nations the created and formed therir national identities and cultural and political consciousness through literary-artistic values were also the South Slavs. Their national heroic poems meant an important activity in the development of original national literatures and a solid foundation for their further general development.

Ključne besede: pravljice | ljudske pravljice | primerjalna analiza | motivika | živali | živalski ženin | živalska nevesta | fairy tales | folktales | comparative analysis | animals | motifs | animal groom motif | animal bride motif

Sinopsis: Raziskava predstavlja primerjalno analizo zbirke nemških pravljic Jakoba in Wilhelma Grimma Otroške in hišne pravljice (1812, 2006), romanske pravljice (novo odkritje ameriškega znanstvenika Jacka Sipesa), ki jih je zbrala Laura Gonzenbach v zbirki Lepa Angiola (1870, 2006) in zbirka Slovenske pravljice (2002). Primerjalna naliza istega motiva temelji na strukturalistični teoriji znanstvenika Vladimirja Proppa Morfologija pravljice (1928, 2006), folkloristični teoriji motivov ameriškega folklorista Stitha Thompsona Motif-index of folk literature (1989), literarni teoriji švicarskega znanstvenika Maxa Lüthija The European Folktales: Form and Nature (1947, 1986), psihoanalitično teorijo Bruna Bettelheima (Rabe čudežnega, 2001), sociološko teorijo Jacka Siepsa (Why fairy tales stick?, 2006), feministično teorijo Clarisse Pinkola Estés (Ženske, ki tečejo z volkovi, 2001) in poststrukturalistično teorijo Marie Nikolajeve (Fairy Tale and Fantasy, 2003). Primerjalna analiza splošnih podobnosti in razlik evropskih pravljic se bo osredotočila na študij primera na motivu živalskega ženina oz. živalske neveste v vseh treh zbirkah pravljic. Izsledki primerjalne analize motiva bodo predstavili tudi primerjalno analizo podobnosti in razlik med germansko, romansko in slovansko inačico pravljice. Izsledki primerjalne analize bodo predstavljeni na koncu raziskave.

Abstract: The study is a comparative analysis of the collection of German tales by Jakob and Wilhelm Grimm Children's and Household Tales (1812, 2006), Romance fairy tales (a new discovery by American scholar Jack Zipes), compiled by Laura Gonzenbach in the collection Beautiful angiola (1879, 2006), and a collection of Slovene Fairy Tales (2002(. The comparative analysis of the same motif is based on the structuralist theory of Russian ascholar Vladimir Propp (Morhpology of the folktale, 1928, 2006), folkloristic theory of motifs by the American folklorist Stith Thompson (Motif-index of Folk Literature, 1989), literary theory if the Swiss scholar Max Lüthi (The European Folktales: Form and Nature, 1947, 1986), psychoanalitic theory of Bruno Bettelheim (The Uses of Enchantment, 2001), sociologic theory of Jack Zipes (Why Fairy Tales Stick, 2006), feminist theory of Clarissa Pinkola Estés (Women Who Run with the Wolves, 2001), and post-structuralist theory of Maria Nikolajeva (Fairy Tale and Fantasy, 2003). The comparative analysis of general similarities and differences focuses on the study of the motif of the animal goom or animal bride in all three collections of fairy tales. The findings of the comparative analysis of this motif also present a comparative analysis of similarities and diifferenes between Germanic, Romance, and Slavic variant of the folktale. The findings of the comparative analysis are presented at the end of the study.