Slavistična revija

Ključne besede: sloveščina | protestantizem | simpoziji

Ključne besede: slovenščina | protestantizem | slovenski protestanti | simpoziji

Ključne besede: slovenščina | knjižni jezik | protestantski pisci | 16.st. | Slovene language | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Prehod slovenskega jezika iz kulturnega v knjižni je mogoče utemeljiti neposredno s pojavom zavestnega jezikovnega funkcionalizma v teološkem in pragmatičnem smislu, posredno pa z zavestjo ontološke vrednosti jezika in iz tega izvirajočega temeljnega, tedaj še implicitnega spoznanja o neupravičenosti vrednostne hierarhizacije jezikov. - Analiza Uvoda v Bohoričevo slovnico izloča tako funkcionalistični kot ontološki vidik razumevanja jezika, Dalmatinov prevod Biblije pa udejanja jezikovno kompetenčnost tedanjega časa na takšni ravni, da lahko govorimo o 16. stoletju kot narodotvornem času slovenstva.

Abstract: The transition of Slovene from cultural to literary language is possible to justify directly mainly with the rise of deliberate functionalism in theological and pragmatic sense, and indirectly with the awarness of the onthologic value of language, which fostered the fundamental realization - at that point still implicit - that the hierarchisation of language by their value is not justified. The analysis of the Introduction to Bohorič's grammar separates the functionalistic and onthologic aspects in understanding language. Dalmatin's translation of the Bible realizes language competency ot that era to such a degree tha sixteenth century can be considered nation-building era for Slovenes.

Ključne besede: slovenščina | 16.st. | protestantizem | Božja beseda | Slovenian language | 16th cent. | Protestantism | Word of God

Sinopsis: Članek prikazuje pojmovanja razmerja med (razodeto, zapisano, oznanjano) "Božjo besedo (evangelija)" in verovanjem pri Luthru in v sodobni protestantski teologiji (Barth, Jüngel). Obravnava razmerje med Božjo in človeško besedo ter ljudskimi jeziki v tej teologiji. Trubarjeva "Cerkev Božja slovenskega jezika" je udejanjala protestantsko razumevanje Cerkve kot Cerkve Božje besede. Kristocentričnost in z njo povezana središčnost Božje besede v Cerkvi je bila bistvena spodbuda slovenskim protestantom, da so v Cerkvi ustno in pisno celovito uveljavljali ljudski jezik.

Abstract: The article discusses the comprehension of the relation between the (revealed, written, announced) Word of God (Gospel) and Luther's belifs and contemporary Protestant theology (Barth, Jüngel). It deals with the relation between the Word of God and the human word as well as human languages that are part of this theology. The Church of Primož Trubar - 'God's Church of the Slovenian language' aspired to present the Protestant view of the Church as the Church of God's Word. Christ-centrism and its related position of the Word of God in the Church was the essential impetus to Slovenian Protestants to enforce the use of the people's language in the Church in its oral and written forms in entirety.

Ključne besede: slovenščina | prevajanje | knjižni jezik | protestantski pisci | 16. st. | Slovenian language | translating | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Charakteristische Besonderheiten der slovenischen Reformation werden anhand ausgewählter Beispiele von Lied- und Psalmentexten sowie der Bibelübersetzung Trubars herausgestellt. Die Eigenständigkeit seiner Reformation lsst sich trotz theoretischer Führung durch Lither an der Art seiner seelsorgerlichen Vermittlung aufzeigen.

Abstract: Sestavek izpostavlja značilne posebnosti slovenske reformacije s pomočjo izbranih primerov Trubarjevih pesemskih in psalmskih besedil ter biblijskih prevodov. Samostojnost njegovega reformatorstva se ob Lutrovem teoretičnem vplivu kaže v obliki njegovega dušnopastirskega posredovanja.

Ključne besede: slovenščina | oblikoslovje | knjižni jezik | protestantski pisci | 16.st. | Slovene language | morphology | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Namen sestavka je predstaviti ugotovitve o oblikovanju v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, zaobsežene v razpravah in člankih domačih in tujih raziskovalcev, ki so izšli v zadnjih petdesetih letih. Raziskave, ki so se osredinjale na oblikoslovno problematiko, in tiste, v katerih je bilo oblikoslovje obrobnejši predmet zanimanja, so se (metodološko različno) ukvarjale predvsem z manj raziskanimi temami (npr. z glagolskimi kategorijami, z glagolsko, samostalniško in pridevniško paradigmatiko, še zlasti z oblikoslovnimi variantami, z dvojino itd.). Sestavek predstavlja tudi kategorije nepregibnih in nesklonljivih leksikalnih enot, izpričanih v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, in s tem dopolnjuje dosedaje poznavanje obsega pregibnih besednih vrst.

Abstract: The purpose of the article is to survy the findings on morphology in the works of the sixteenth-century Slovene Protestant writers, contained in the studies and articles by Slovene and other researchers published in recent 50 years. The sudies concentrating on morphology and the ones with morphology as a more marginal topic, treated (using various methods) mainly less researched topics (e.g., verbal categories, verbal, nominal, and adjectival paradigmatics, particularly with morphological variants, dual). The study also surveys non-inflectional and indeclinable lexical items attested in Trubar's and Dalmatin's Biblical translations, thus complementing the exsisting knowledge of the inflected parts of speech.

Ključne besede: slovenščina | besedotvorje | knjižni jezik | protestantski pisci | 16.st. | Slovene language | word-formation | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: V besedilih 16. stoletja lahko prvikrat odkrivamo zakonitosti besedotvornega sistema knjižne leksike. V slovarski obliki izdan besedotvorni popis prevodov vseh biblijskih besedil slovenskih protestantov (2006) je omogočil izčrpen popis pridevniških tvorjenk. Z jezikoslovno analizo smo ugotavljali najbolj produktivne tvorbene postopke in modele, večjo ali manjšo frekvenco tvorjenk v besedilih in konkurenčna razmerjaa med besedotvornimi variantami. Ob podpori sobesedila smo ugotavljali besedotvornopomenske kategorije tvorjenih pridevnikov.

Abstract: By examining 16th century texts it has been possible for the first time to determinate the rules of the derivational system of the literary lexicon. The inventory of parts of speech from all of the Slovene Protestant Biblical translations, published in a dictionary format (2006), made possible a comprehensive register of adjectival derivatives. The linguistic analysis found the most productive derivational methods and models, higher or lower frequency of derivatives in the texts, and ratios between various derivational variants. With the support of the context, the derivational-semantic categories of the derived adjectives were determined.

Ključne besede: slovenščina | skladnja | knjižni jezik | protestantski pisci | 16.st. | Slovene language | Slovene literature | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Prispevek podaja pregled dosedanjih pomembnejših obravnav skladnje slovenskega knjižnega jezika protestantskih šiscve 16. stoletja, ob tem pa natančneje pregleda, zbere in ovrednoti predvsem rezultate s področja teoretične skladnje. Na kratko oriše tudi rezultate s področja vpliva nemške skladnje na slovensko, jezikoslovnih opisov skladnje v 16. stoletju in nekaterih drugih področij.

Abstract: The paper gives an overview of important analyses done on the syntax of standard Slovenian in the works of the 16th Protestant authors, while also carefully analysing, colecting and evaluating the results from the field of rhetorical syntax. In brief, the paper also present the results of studying the influences of German syntax on Slovenian syntax, 16th-century linguistic syntax description and the results from some other fields.

Ključne besede: slovenščina | besedoslovje | knjižni jezik | protestantski pisci | 16.st. | Slovene language | lexicology | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: V članku so predstavljene besedoslovne raziskave slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja od druge polovice 19. stoletja do danes, ki se ukvarjajo s posameznimi besedami v celotnem ali delnem protestantskem opusu in z besedjem v izbranih delih iz 16. stoeltja, v različnih izdajah v 16. stoletju in v različnih izdajah v daljšem časovnem razponu.

Abstract: The article surveys lexicological studies of the 16th-century Slovene literary language from the second half of the 19th century to the present that deal with individual lexical items in the entire or partial Protestant corpus, with lexicon in selected works form the 16th century, in various editions from the 16th century and from a longer period of time.

Ključne besede: slovenščina | skladnja | slovaropisje | slovarski sestavek | zgodovinski slovarji | knjižni jezik | števnik | 16.st. | Slovene language | syntax | lexicography | historical dictionaries | literary language | numeral | 16th cent.

Sinopsis: V prispevku so iz del za Slovar jezika slovenskeih protestantskih piscev 16. stoletja predstavljena naslednja vprašanja: splošna struktura slovarskega sestavka, členjenost besedja po besednih vrstah, iztočnicah in pomenih, ilustrirana predvsem s števniškimi besedami.

Abstract: In this article the following questions from the work on the Dictionary of the language of the Slovene Protestants of the Sixteenth century are presented: the general structure of the dictionary article, the assignement of the vocabulary eith regard to part of speech, entries and glosses, illustrated primarly with numerals.

Ključne besede: slovenščina | pravopis | skladnja | slovaropisje | besedje | zgodovina jezika | knjižni jezik | protestantski pisci | 16.st. | Slovene language | history of langauge | literary language | syntax | lexicography | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Članek v uvodnem delu obravnava pomene poimenovanja slovenski jezik v 16. stoletju, v nadaljevanju pa ugotavlja tri glavne zgodovinske temelje slovenskega knjižnega jezika: naravnega, kulturneg in ustvarjalnega.

Abstract: The article in the beginning discusses the meaning of the term slovenski jezik in the sixteenth century. In the continuation the author examines the three main historical foundations of the Slovene literary language, i.e., natural, curltural, and creative.

Ključne besede: slovenščina | prevajanje | knjižni jezik | protestantski pisci | 16. st. | Slovene language | translating | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Primož Trubar je tudi oče slovenskega pisanja. Slovenski knjižni jezik je zapisoval s samo petimi samoglasniškimi črkami (a e i o u), zvočnike z u/v, i/j, m, n, l, mehčanij l in n ni zaznamoval, jih je pa večkrat nakazoval z e namesto za ya l in nm trdi l je včasih pisal na koncu besede z dvema ll. Nezvočniki so mu delali težave na koncu besede (prim. jezik pisan kot jezig), pri števniških besednih zvezah je bil neizenačen glede ujemanja in vezave. Rabil je preveč prevaetih besed in kalkov iz nemščine, je pa varoval individualnost slovenskega jezika nasproti nemščini in hrvaščini.

Abstract: Primož Trubar us the father of Slovene literary writing. He wrote the Slovene literary langugae with only five vowel characters (a e i o u) and sonorant with u/v, i/j, m, n, and l. He did nor mark palatalization in l and n, but he hinted at it by writing e instead of a after l and n. He sometimes spelled hard l in word-final position with double l. He had trouble with obstruents in word-final position, e.g., he spelled jezik as jezig. Phrases with numerals display inconsistency in agreement and government. He used too many borrowings and calques from German, but he was protective of the individuality of Slovene vis-à-vis German and Croatian.

Ključne besede: slovenščina | prekmurski knjižni jezik | knjižna norma | vzhodnoslovenski knjižni jezik | osrednjeslovenski knjižni jezik | novoslovenščina | Slovenian language | Prekmurje standard language | literary norm | Eastern Slovenian standard language | Central Slovenian standard language | new Slovenian language

Sinopsis: Ob Trubarjevi petstoletnici se ponovno odpirajo vprašanja o razvoju jezika in oblikovanju (enotne) slovenske knjižne norme. Začetki slovenskega knjižnega jezika so povezani z osrednjeslovenskim knjižnojezikovnim izročilom 16. stoletja, v 18. stoletju pa se srečamo še z vzhodnoslovenskim, ki je prav tako preraslo okvire pokrajinskosti in se je razvilo v samostojen knjižni jezik. Slovenščina je imela do sredine 19. stoletja dvojno normo - Trubar in Küzmič sta ustvarila nadnarečna jezikovna sestava, izhajajoča iz govornega in predknjižnega izročila, središčnih narečij in mestne (Trubar) oz. pokrajinske (Küzmič) govorice. Temeljno načelo njune stilistike je bila splošna razumljivost, s preseganjem narečnih posebnosti pa sta svojima jezikoma zagotovila knjižni status ter določila normo in predpis za osrednje- in vzhodnoslovenski knjižni jezik.

Abstract: Trubar's 500th birth anniversary opens up many questions about the development of language and the formation of (unitary) standard Slovenian. The beginnings of standard Slovenian are linked to a 16th-century Slovenian dialect that was spoken in central Slovenia. In the 18th century there was a shift towards the dialect of eastern Slovenia, which grew out of its dialectal confinements and developed into an independent standard form. Until the middle of the 19th century the Slovenian language had two standard forms that were created by Trubar and Küzmič. Both these forms contained elements of the spoken and pre-standard language, yet Trubar was linked more with central Slovenian dialects and city language whereas Küzmič's language was more rural. At the basis of their stylistics lay the idea that everyone should understand their language. By transcending dialectal limitations both the languages of Trubar and Küzmič became standard forms, thus setting the norm for a central Slovenian and eastern Slovenian standard form of language.

Ključne besede: slovenščina | knjižni jezik | Pisma Rimljanom | prevod v slovenščino | protestantski pisci | 16. st. | Slovene language | literary language | Epistle to the Romans | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: V članku primerjamo Trubarjevi izdaji Pisma Rimljanom iz 1560 in 1582. Z izdajo 1560 je nadaljeval prevajanje prvega dela Novega testamenta, medtem ko je izdaja 1582 integrirana v celotni Novi testament. V izdaji iz 1582 je glede na izdajo iz 1560 več kot 400 jezikovnih sprememb. Spremembe so klasificirane glede na tiskovne napake, morfološke popravke, skladenjsko navezavo, vstavke in izpuščanja, pravopisne spremembe (velika in majhna začetnica, fonetizacija, postavljanje ločil), spremembo pravopisne in fonetične norme (jat, s/s, z/i, polglasnik idr.), semantiko, morfologijo in tvorbo besed ter leksiko.

Abstract: In the article, the author compare Trubar's translations of the Epistle to the Romans of 1560 and 1582. The 1560 edition continues Trubar's translation of the first part of the New Testament, whereas the 1582 variant is a part of the whole edition of the New Testament. In the 1582 variant one can find more than 400 differences as compared to that of 1560. They can be classified according to: printing errors, morphological mistakes, syntactic constructions, insertions and omissions, orthographic corrections (initial capital letters, phonemicization, punctuation), change in the orthographic and phonetic norm (jat, s/s, y/i, schwa, and others), semantics, inflection and derivation, and vocabulary.

Ključne besede: slovenščina | členek (jezikoslovje) | knjižni jezik | protestantski pisci | 16.st. | Slovene language | particle (linguistics) | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Poleg - zlasti besediloslovnega - raziskovanja sodobnega stanja more biti zanimivo, kako je členke v prvem tiskanem slovenskem besedilu uporabljal Trubar, se pravi, kakšen je položaj členkov v izhodiščni točki, ko je jezik "spremenil agregatno stanje". Da je v katekizmu slaba četrtina različnih členkov glede na današnje število, je razumljivo tako z vidika razvoja kakor besedilnovrstne omejenosti katekizemskega besedila (v pridigi npr. je pogostnost različnih členkov nekaj večja). Najpogostejši (mestoma blizu prirednovezniški vlogi) je členek tudi, drugi najpogostejši je navezovalni pa (pag), sorazmerno visoko je uvrščen vsaj (z nekaj nejasnimi primeri), redek, a zanimiv je ja (ia; v celotnem Katekizmu trikrat) ipd. - Prispevek si przadeva podpreti misel, da so členki nasploh, kakor tudi že v prvem tiskanem besedilu, kazalnik intelektualizacije jezika na sporočanjski ravni.

Abstract: In addition to the mainly textological study of the contemporary situation, it may be interesting how Trubar used particles in the first Slovene printed text, i.e., what the position of the particle is at the initial point when the language "changed the aggregate state." It is understandable that the Catechism includes only a quater of the particles known in the contemporary language, considering both the developmental stage as well as the textual limitations of the Catechism (in a homily, for instance, the frequency of particles is somewhat higher). The most common (functionally sometimes close to the coordinate cojunction) is the particle tudi, second in frequency is connective pa (pag), fairly frequent is vsaj 'at least' (with some ambiguous examples), rare but interesting is ja (ia; only three examples in the entire Catechism). - The article attempts to support the idea that particles in general, as in the first printed Slovene text, are indication of intelectualization of language on the communicative plane.

Ključne besede: slovenščina | število (jezikoslovje) | knjižni jezik | protestantski pisci | Sveto pismo Stare zaveze | Pentatevh | 16.st. | Slovene language | number (linguistics) | literary language | Protestant writers | Bible O.T. | Pentateuch | 16th cent.

Sinopsis: Z uporabo dveh komplementarnih metod korpusnega jezikoslovja, to je oblikoslovnega označevanja in tehnike grafičnega prikaza, bomo na odlomkih iz Dalmatinovega Pentatevha pokazali, kako je mogoče samodejno izpisovati dvojinske oblike, nanizane v linearnem poteku besedila, in ob tem opozorili na trdnost dvojinskih oblik v besedilnem kontekstu, v katerem je dvojina hkrati slovnična in pomenska kategorija.

Abstract: By using two complementary methods of corpus linguistics (grammatical annotation and the graphical representation technique) we will demonstrate on selected examples from Dalmatin's Pentateuch the possibility of automatically extracting dual forms over the course of a text, as well as point out the intensity of dual forms in a textual context in which the dual simultaneously represents both a grammatical and a semantic category.

Ključne besede: slovenščina | leksikologija | besedišče | knjižni jezik | protestantski pisci | 16.st. | slovarji | 19.st. | Slovene language | lexicology | literary language | Protestant writers | 16th cent. | dictionaries | 19th cent.

Sinopsis: Prispevek obravnava besedno zbirko iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja s konca 19. stoletja glede na predhodne sezname Trubarjevega besedja (Levčevega in Oblakovega) in glede na kontinuiteto v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ter ugotavlja vrste njegovega besedja, besedoslovne spremembe na izrazni ravni (glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni) in pomenski ravni ter opredeljuje slovaropisno vlogo Trubarjevega besedja v slovarskem sestavku našega edinega mnogoavtorskega zgodovinskega vira.

Abstract: The article discusses Trubar's lexical inventory in Pleteršnik's Slovene-German dictionary (Slovensko-nemški slovar) from late 19th century, with respect to the previous inventories of Trubar's lexicon (Levec's and Oblak's) and to the continuity in the contemporary Standard Slovene. It examines the types of this lexicon, lexical changes on the formal (phonological, morphological, derivational) and semantic planes and defines the lexicographic role of Trubar's lexicon in the dictionary entry in our only historical source by several authors.

Ključne besede: slovenščina | semantika | metafora | knjižni jezik | protestantski pisci | protestantizem | 16.st. | Slovene language | mataphor | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Protestantizem ima pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika tako rekoč brezprizivno ključno vlogo. To je bilo potrjeno že z mnogimi jezikoslovnimi analizami. V prispevku se raziskuje, kako je v besedilih, ki jih je slovenski prostor v 16. stoletju prineslo to duhovno-zgodovinsko gibanje, jezikovno izraženo področje jezikovnega sporazumevanja. Ciljna domena v prenosniški metafori (conduit metaphor), krovni metafori za to področje, je poimenovana kot BESEDA. Pri tem imamo v mislih večpomenskost leksema beseda, kakor jo izkazuje Slovar slovenskega knjižnega jezika in je izkazana že v besedilih 16. stoletja. Gradivo za analizo predstavlja kolokabilnost tega leksema v izbranih slovenskih protestantskih besedilih. na tej podlagi je bila opravljena konceptualnometaforična analiza, kakor jo razume kognitivna semantika.

Abstract: Protestantism's key role in the development of Standard Slovenian is unquestionable and confirmed by many linguistic anayses. The paper discusses the field of language communication which the aforementioned movement brought to Slovenian lands in the 16th century and how that is reflected in the texts of the period. The target domain in a conduit metaphor, the main metaphor of the field, is named as the WORD comprising of the polysemy of the lexeme "word" as defined by the Dictionary of Standard Slovenian as also expressed in 16th-century texts. Material for analysis rrepresents the collocation patterns of this lexeme in selected Slovenian Protestant texts, on which basis a conceptual-metaphorical analysis as understood by cognitive semantics was conducted.

Ključne besede: slovenščina | protipomenke | neknjižni slovarji | raznokorenske protipomenke | 16.st. | Slovene language | antonyms | non-standard dictionaries | antonyms with different roots | 16th cent.

Sinopsis: Protestantski neknjižni slovarji ob sopomenkah izkazujejo tudi protipomenke: a) z izborom iztočnic v krajšem slovarskem besedilu (Kreljeva Otročja Biblija, 1566), b) z izborom primerov v slovnici (Zimske urice, 1584), c) z izborom iztočnic v registrih v Dalmatinovem prevodu Peterih Mojzesovih knjig (1578) in Biblije (1584). Protipomenke niso posebej označene. Na zavestno navajanje v Zimskih uricah verjetno kaže raba dvopičja med primeroma ali slovarska ureditev, saj se pri protipomenskih parih tako kot pri sopomenskih poruši abecedni red. Sopomenke nimajo tujejezičnih ustreznic, protipomenke pa imajo latinsko ali nemško ustreznico. Prevladujejo raznokorenski protipomenski pari. Izbor predpon za tvorbo istokorenskih protipomenskih parov je zelo omejen.

Abstract: Protestant non-standard dictionaries include antonyms, in addition to synonyms, in four ways: a) by choice of entries in a short lexicographical text (Krelj's Otročja Biblija, 1566), b) by choice of examples in a grammar (Zimske urice, 1584), c) by adducing sub-entries into a dictionary text (Zimske urice, 1584), č) choice if entries in the glossary to Dalmatin's translation of the Pentateuch (1578) and the Bible (1584). Antonyms are not specially indicated. The conscious citation of them in Zimske urice is evidently indicated by te use of the colon between examples or by the lexicographic organization, as examples of both antonyms ans synonyms come out of alphabetical order. In contrast to synonymic pairs, antonymic entries have both Latin and German glosses. Antonyms with different roots prevail. There is a very limitied selection of prefixes for derrivation of antonymic pairs with the same root.

Ključne besede: slovenščina | terminologija | knjižni jezik | slovarji | leksika | protestantski pisci | 16.st. | Slovene language | terminology | dictionaries | lexicon | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Sestavek iz splošnega opisa socialnozvrstnega položaja slovenskega jezika v 16. stoletju in omemb terminologije v slovenskem jezikoslovju iz tega časa preide v razčlenjevanje Registra v Dalmatinovem prevodu Biblije. Lekseme v njem uvrsti v več strokovnih področij. Nazorni zgledi kažejo, da je z njimi dana najbolj široka zasnova za razvoj strokovnih jezikov v slovenščini. V tem je eden od pomembnih prispevkov Registra k njenemu razvoju.

Abstract: The paper starts with a general description of the 16th-century language register situation and references to the terminology in Slovenian linguistics, then analyses the Register of Dalmatin's translation of the Bible by categorising lexemes into various professional fields. This shows that the basis for the development of professional language in Slovenian was very broad, which is why Dalmatin's Register was very important for the development of Slovenian.

Ključne besede: slovenščina | terminologija | slovnice | jezik | narod | knjižni jezik | protestantski pisci | 16. st. | Slovene language | terminology | grammars | language | nation | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Nameni raziskovanja poimenovanja jezika in naroda so si velikokrat različna, v glavnem gre za ustvarjanje ideje, po kateri poimenovnaje prinaša določena stališča. Poimenovanje jezika in naroda je eden izmed načinov posredovanja v družbene razmere; njegov namen je oblikovanje korpusa jezika in ga s poimenovnajem identificirati ter ločiti od ostalih jezikov in narodov. Kot vsa imena tudi imena jezikov in narodov kategorizirajo, še več, predstavljajo simbolično vrednoto, ki ime opredeljuje za neke vrste ambasadorja, ki nosi določeno sporočilnost. Ampak, kakšno je to sporočilo in komu je namenjeno? Jeziki našega časa obenem predstavljajo tudi moč države. Kakšen je domet takšne prezentacije? To so le nekatera vprašanja, s katerimi se ukvarja pričujoče delo.

Abstract: Research into the denomination of a language and nation is often driven by different intentions, yet mostly the aim is to create an idea through which a neme express certain views. The naiming of a languge and nation is one of the ways of intervening into social conditions. The goal is to compile a corpus of the language and give it a name for the purposes of identification and separation from other languages and nations. As with all others names, the names of languages and nations also provide a categorisation form, and even represent a symbolic value which designates the name as a kind of ambassador carrying a certain message. But what exactly is the message and to whom is it intendes? Modern languages are also a representation of a country's power - what is the scope of such kind of presentation? These are just some of the questions discussed in the paper.

Ključne besede: otrok | otroštvo | družina | šola | igrače | čustva | literarne teme in motivi | slovenska književnost | protestantski pisci | 16.st. | child | childhood | familly | toys | emotions | Slovene literature | Slovenian Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Glede na srednji vek zasledimo v starejši slovenski književnosti v Trubarjevih knjigah kakovosten napredek v pojmovanju otroka in otroštva. Prispevek prinaša pregled te tematike.

Abstract: In comparison to the Middle Age, odlder Slovenian literatue in Trubar's works shows a major shift in the perception of the child and childhood. The present paper is an overview of that subject.

Ključne besede: slovenščina | knjižni jezik | skladnja | protestantski pisci | 16. st. | evangeliji | sveto pismo | Slovene language | syntax | literary language | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: Prispevek s skladenjskega vidika analizira Trubarjevo izvirno oblikovana besedila: kratke povzetke evangelijskih poglavij (TE 1555, Matejevega evangelija v TT 1581-82) ter obsežne razlage nedeljskih oz. prazničnih evangelijev (TR 1558). Ugotavlja zanimivo, funkcionalno ubesedovalno dvojnost. V povzetkih namerno krnjenost stavčnih struktur z izpusti stavčnih členov v temeljnem dvodelnem stavčnem vzorcu ter izrabo enodelnih glagolskih in neglagolskih stavčnih vzorcev, kar še omogoča razumevanje znanega sporočila. V razlagah evangelijev pa, nasprotno, sporočilno-stilistično pogojen razmah stavčnih struktur s ponovitvami, potrojitvami stavčnih členov, priredij in podredij, ki stopnjujejo razlagalno pomensko bogatost in doživljanje sporočila. Oba skladenjska ubesedovalana načina kot tudi ustrezna raznolikost pogovornega in terminološkega besedja prvega knjižnega desetletja (1550-1558) izkazujeta normatovno izdelanost skladenjskega izražanja predhodne govorne bogoslužne oznanjevalne zvrsti slovenskega jezika.

Abstract: The article fron the syntactic point of view analyzes Trubar's original (rather than translated) texts: summaries of gospel chapters (TE 1555, Mathew's gospel in TT 1581-82) and extensive explications of Sunday and holiday gospels (TR 1558). The author finds an interesting functional duality in wording. In the summaries, there is intentional abbreviation of syntactic structures with omissions of sentence constituents in the basic two-part syntactic pattern and the use of one-part verbal and non-verbal sentence patterns, which still allows understanding of a familiar text. In the explications of the gospels, on the other hand, Trubar used communicatively and stylistically induced expansion of syntanctic structures with repetitions, sometimes triple, in sentence constituents, coordiantion and subordination, which enchance the explicative semantic value and experience of the text. Both syntactic methods of wording as well as the corresponding diversity of the colloquial and terminological lexicon in the first literary decade (1550-1558), attest to the normative refinement of the spoken liturgical style of Slovene.

Ključne besede: slovenščina | hebrejščina | prevajanje | prevodi v slovenščino | semantika | Sveto pismo | 16.st.

Sinopsis: Po teoriji prevajanja Erazma Rotterdamskega je izvirnik, določanje pomena ob preverjanju izvirnika, temeljni pomenoslovni prevajalski in s tem tudi leksikološki kriterij tako v 16. stoletju kot danes. Zato je avtorica uvrstila vzporejanje geselske besede znotraj sobesedila z izvirno svetopisemsko leksiko med svoje prednostne delovne naloge. Treba je bilo odgovoriti na vprašanja, če je sporočilo izhodiščnega jezika, v prvi vrsti hebrejščine, izraženo v ciljnem slovenskem jeziku 16. stoletja in kakšna so odstopanja, oz. ustvarjalni delež naših reformacijskih piscev. Izvirnik ustvarja podlago za razširitev težjih pomenoslovnih vprašanj. Za trden vpogledv razmerje med slovensko ustreznico in izvirnikom je treba določiti, kakšna je pomenska prekrivnost in kje so ugotovljivi pomensko-smiselni odkloni sporočila. Pri redakciji ša je najpomembnejša pritegnitev izvirnika k pomenskim razlagam težko določljivega osnovnega ali stranskih pomenov slovarske iztočnice.

Abstract: According to Erasmus Rotterdam's translation theory, the original and the definition of its meaning constitute the basic semantitc, and, thus, lexicological criterion for the translation in sixteenth century as well as in the present. For that reason, the author made a comparison of the dictionary lexical item in the context with the original biblical lexicon a priority in her work. She had to answer the question whether the information of the original language, primarly Hebrew, is expressed in the target languges, i.e., sixteenth-century Slovene, and what the deviations, i.e., the Protestant writers' creative contribution, were. The original provides the basis for solving more complex semantic questions. For thorough insight into the relationship between the Slovene equivalent and the original one must determine the degree of semantic overlap and the discernible semantic deviations in the information conveyed. In the redaction, it is most important that the original be included in the semantic explications of ambigious basic or auxiliary meanings of a dictionary headword.

Ključne besede: slovenščina | prevodi v slovenščino | Sveti pisno | 1557 | evangeliji | leksika

Sinopsis: Na podlagi vzporednih odlomkov iz evangelija prispevek analizira sintaktično in gramatično strukturo (besedni red in prenos posebnih gramatičnih oblik in idiomov originala) Trubarjevega prevoda iy leta 1557, njegove rešitve glede izbora besedja in glede kalkiranja ter tudi stabilnost v prevajanju istih leksemov na različnih mestih besedila.

Abstract: On the example of parallel excerpts from a Gospel, the author analzyes the syntactic and grammatical structure (word order and rendering of particular grammatical forms and idioms from the original) in Primož Trubar's translation of 1557, his approach to the choice of lexicon and calqüs, as well as the consistency in translation of the same lexical items in various places in the text.

Ključne besede: večjezičnost | slovenski protestanti | hrvaški protestanti | 16. st. | multilingualism | Slovene Protestants | Croatian Protestants | 16th cent.

Sinopsis: Prispevek na začetku zastavlja nekaj teoretičnih vprašanj o konceptu eno- in večjezičnosti. Nato obravnava vlogo Matija Vlačića Ilirika kot pobudnika za premišljevanje vloge teh konceptov v zvezi z utemeljevanjem vernakularjev kot jezikov, ki so primerni za knjige. V tem kontekstu na podlagi besedila analizira eno najpomembnejših vprašanj, ki jih Vlačić zastavlja. Gre za legitimnost narodnega jezika kot knjižnega in možnost razumevanja besedila, kije oblikovano v drugem jeziku ali v drugem časovnem obdobju.

Abstract: The article poses some theoretical questions about the concept of mono- and plurilingualism. It goes on to examine the role of Matija Vlačić Ilirik who initated the consideration of this concept in establishing vernaculars as languages appropriate for literary use. In this context, based on the text, the author examines one of the most significant questions posed by Vlačić, i.e., the legitimacy of the vernacular as literary language and the possibility of understanding a text compiled in another language and another area.

Ključne besede: slovenščina | prevodi v slovenščino | protestantski pisci | prevajanje | 16. st. | Slovenian language | protestant writers | translating | 16th cent.

Sinopsis: Prispevek kaže, da je Kopitar na eni strani prepoznal Trubarja in Dalmatina kot prva, ki sta pisala slovenščino, na drugi strani pa je kritiziral njun način pisanja slovenščine. Njune prevode je ocenil kot mešanico nemških in slovenskih besed. S tem je pokazal in dokazal, da nikakor ni razumel, kaj je bil temeljni namen Trubarjevih in Dalmatinovih prevodov. Nista namreč prevajala, da bi dokazala, da imajo Slovenci svoj narodotvoren jezik, ampak zato, da bi se narod lahko zveličal, da bi lubi preprosti Slovenci mogli lahku zastopiti knjižna besedila.

Abstract: The article shows that Kopitar on the one hand recognized Trubar and Dalmatin as being the first people to write in Slovene, but on the other hand he critized the way in which they wrote. He described their translations as a mixture of German and Slovene words. With this statement he relealed that he did not understand why Trubar and Dalmatin transled into Slovene in the first place. They did not translate in order to show that Slovenes had their own language, but in order to faciliate undestanding, so that people could find slavation.

Ključne besede: slovenščina | prevodi v slovenščino | pregovori | očenaši | 16.st. | slovenski protestanti | knjižni jezik | linguistics | Slovene language | 16th cent. | Slovene protestants | literary language

Sinopsis: Trubarjev sodobnik Hieronymus Megiser je iz več razlogov vreden, da se ga spominjamo v Trubarjevem letu 2008. Izmed njegovih knjig, ki jih je izdal ob koncu šestnajstega in na začetku sedemnajstega stoletja, sta zelo pomembna njegova slovarja in Koroška kronika, v tem prispevku pa naj bosta posebej predstavljeni knjegovi knjigi pregovorov in očenašev v različnih jezikih, med njimi tudi v slovenskem. Obe sta znani, vendar bi zaslužili večjo pozornost.

Abstract: The German linguist Hieronymus Megiser should be remembered in the year of Primož Trubar for several reasons. Among his works, published at the end of the 16th and at the beginnig of the 17th-centuries, his dictionaries and Annales Carinthiae are most significant, but this paper focuses on his two volumes of proverbs and Lord's Prayer in various languages, Slovene being among them. Both volumes have been known, but they deserve greater attention.

Ključne besede: cirilica | pisave | protestantski pisci | 16. st. | Cyrillic | writings | Protestant writers | 16th cent.

Sinopsis: V prispevku smo analizirali črkopis v prvih tiskanih knjigah v cirilici (1491-1525), med katere spadajo tudi knjige slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, ki so bile natisnjene nekoliko kasneje v tiskanrni v Urachu (med letoma 1561 i 1563).

Abstract: The article provides a comparative analysis of the Cyrillic alphabet in early printed books between 1491 and 1525. Among them are Cyrillic books printed between 1561 and 1563 by the Slovene Protestant writer Primož Trubar (1508-1586).

Ključne besede: slovenščina | imenoslovje | krajevna imena | Slovenija | etimologija | Slovene language | onomastics | place names | Slovenia | etymology

Sinopsis: V članku je prikazan doslej še nepopisani pojav konverzije slovenskih krajevnih imen iz množinskih rodilniških oblik v novi imenovalnik ednine, pri čemer se ugotavljajo tri stopnje procesa: a) krajevna imena, pri katerih konverzija ni segla v živo rabo (Jereslavec, živa raba Jereslavci), b) krajevna imena, pri katerih je konverzija segla v živo rabo (Otalež, prvotno Otaleže) in c) krajevna imena, pri katerih se je konverzija uveljavila v živi rabi, standardizirane oblike pa ohranjajo prvotno stanje (Vrbljen, prvotno Vrbljene).

Abstract: The article demonstrate the as yet undescribed phenomenon of conversion of Slovene toponyms from genitive plural forms to new nominative singulars, delineating three stages of this process: a) toponyms in which the conversion has not affected local use (Jereslavec, but in the local dialect Jereslavci), b) toponyms in which the conversion has affected local (Otalež, formerly Otaleže), and c) toponyms in which the conversion has affected local use, but the standard forms retain the original state (Vrbljen, originally Vrbljene).