Slavistična revija

Ključne besede: slovenščina | sociolingvistika | politični jezik | govorjeni jezik | zapisani jezik | slovenski politiki | 2000-2004

Sinopsis: Članek prinaša analizo jezikovnega delovanja predstavnikov največje vladne in največje opozicijske stranke v slovenskem državnem zboru v mandatu 2000-2004. Temelji na predpostavki, da se nosilci političnih funkcij v različnih govornih položajih predvsem glede na (potencialno) navzočnost volilcev jezikovno vedejo različno. Ob dokaj obsežnem naboru predvsem govorjenih, pa tudi zapisanih besedil skušamo izluščiti temeljne vzorce jezikovnega delovanja slovenskih politikov ter pri tem uporabljenih jezikovnih sredstev in postopkov.

Abstract: The article presents the analysis of linguistic operation of the representatives of the larges governing and opposition parties in the Slovene parliament between 2000 and 2004. It is based on the premise that politicians in various communicative situation, particularly with regard to (potential) presence of voters, behave in different ways. From a fairly large corpus of mostly spoken, but also written texts, the author attempt to discern the main patterns of linguistic operation of Slovene politicians and the main linguistic devices and processses used in it.

Ključne besede: zgodovina jezikoslovja | rokopisna slovnica (1755) | celovška slovnica (1758) | slovenščina | slovnice | celovški jezuiti | 18. st. | history of linguistics | manuscript grammar (1755) | Klagenfurt grammar (1758) | Slovenian language | grammars | 18th cent.

Sinopsis: Prispevek obravnava poglavje o pravopisu v treh predelavah slovnice Adama Bohoriča (1584): Hipolitovi iz leta 1715, rokopisni iz leta 1755 in celovški iz leta 1758. Analiza kaže, da gre glede na odvisnost od Bohoriča pri vseh treh predelavah za eno najbolj izvirnih poglavij s številnimi izvirnimi rešitvami, ki jih je močno zaznamoval duh tedanjega časa. Še posebej izviren je delo o "izgovorjavi glede na rabo črk", ki se ukvarja s problematiko, zajeto tudi v nekaterih jezikoslovnih uvodih iz 17. in 1. pol. 18. stoletja, ki pa jih nobena od predelav ne upošteva kot neposredno predlogo.

Abstract: The article examines the chapter on orthography in three revisions of Adam Bohorič's grammar (1584): Hipolit's from 1715, the manuscript revision from 1755, and the Klagenfurt revision from 1758. The analysis shows that, in termsof reliance on Bohorič, this is one of the most original chapter in all three revisions, with numerous original solutions, strongly marked by the spirit of the age. Particularly original is the part on "pronunciation with respect to the use of letters", dealing with issues that are also included in some linguistic introductions from the 17th and 18th cc., even if these introductions were not models for any of the revisions.

Ključne besede: slovarji | italijanščina | slovenščina | romanizmi | romanske izposojenke | krščanska terminologija | 17.st. | dictionaries | Italian language | Slovenian language | Romance loanwords | Christian terminology | 17th cent.

Sinopsis: V Alasijevi glosi sacne se ohranja v množinski obliki moškega spola zabeležen zahodnoslovenski krščanski termin *žaken (m.), ge. *-kna 'diakon', ki tako kot hrv. žäkan (m.), gen. -kna, tudi žàkan, ge. -kna, predstavlja zgodnji južnoslovanski romanizem z izhodiščem v lat. diaconus.

Abstract: In Alasia's word sacne, the masculine plural of Westrn Slovene Christian term *žaken (m.), gen. *-kna 'deacon' is preserved. Like Croatian žäkan (m.), gen. -kna also žàkan, gen. -kna, it represents an early South-Slavic Romanism originatig from lat. diaconus.

Ključne besede: Slavistična revija | slovenščina | znanstveni jezik | izvleček | povzetek | referenca | opomba | empirična analiza

Sinopsis: Analiziranih je trinajst letnikov Slavistične revije. Pozornost je posvečena zasnovi revije, sestavi uredniškega odbora, dinamiki izhajanja številk, področjem obravnave, jeziku in avtorjem znanstvenih razprav. Analizirane so tudi temeljne sestavine t. i. znanstvenega aparata, kot se kažejo v razpravah omenjenega obdobja: opombe, povzetki, in način navajanja literature oz. virov.

Abstract: The author analyzes thirteen volumes of Slavistična revija e[!] first focuses on the conceptual design of the journal, composition of the editorial board, dynamics of the publication of the journal, and on the areas, language, and authors of the scholarly articles. He then analyzes the key elements of the so-called scholarly apparatus, as evident in the articles from this period: abstracts, footnotes, summaries, and the methodology of citation of literature and cources.

Ključne besede: slovenska književnost | kratka proza | črtica | novela | ekspresionizem | slovenski pisatelji | slovenski prevajalci

Sinopsis: Razprava se osredinja na Dornikove novele in črtice ter poskuša ugotoviti pisateljev idejno-tematski in jezikovnostilni vstop v ekspresionizem. S poetiko notranjega očesa in simbolnoparaboličnimi postopki kakor tudi z etično obsodbo vojne, vizijami, grotesknimi podobami in z živalsko simboliko se te umeščajo v bližino Cankarjevih Podob iz sanj, vendar obenem kažejo tudi izrazitejši prehod v ekspresionizem. Dornikov subjekt izpričuje vero v novo človečnost z močno retoriko, pozna skrajni rob eksistencialne, psihološke in etične krize kakor tudi grozljivo personifikacijo predmetov in pokrajine. Mestoma izrazita metaforika je ponekod sicer še polepotena, vendar v največji meri zunaj estetike lepega, sunkovita in hiperbolična, vizualno in barvno učinkovita ter animalizacijska.

Abstract: The article focuses on Dornik's novellas and vignettes and attempts to determine the author's thematic and stylistic entry into Expressionism. With the poetics of the inner eye and symbolic-parabolic methods as well as with ethical condemnation of war, wisions, grotesque images, and animal symbolism, they are positiones next to Cankar's Podobe iz sanj [Dream Visions], but at the same time they exhibit a more pronounced transition to Expressionism. Dornik's subject professes a belief in the new man with strong rhetoric who knows the extreme edge of existential psychological, and ethical crises as well as the horrifying personification of objects and nature. Occasionally conspicuous methaphors are sometimes stil beautiful, but mostly outside of the aesthetic of the attractive, they are wrenching and hyperbolic, effective in their visual aspects and use of colour, and turn the characters into animals.

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska poezija | ironija | semantika | primerjalne študije

Sinopsis: Avtor v prispevku obravnava rabo ironije pri dveh sodobnih slovenskih pesnikih, Urošu Zupanu in Alešu Mustarju. Z zamejitvijo dveh vrst ironije, besedne in situacijske, ter z analizo binarnih opozicij, iz katerih izhaja abivalenca ironičnih izjav oz. situacij, ugotavlja, da se ironija v literarnem besedilu giblje med dvema skrajnostma. Zupanova ironija z uporabo različnih binarnih parov in zabrisanimi prehodi med ironičnim in dobesednim izjavljanjem dosledno ohranja ambivalenco, značilno za fiktivna besedila. Mustar z drugačnim - analoškim - tipom binarnih parov, s poudarjenim dobesednim registrom in z drugimi sredstvi ustvarja enopomenskost ironičnih situacij, ki ožijo estetsko dialoškost besedila in že prehajajo v družbeni angažma.

Abstract: The author discusses the use of irony with the work of two modern Slovene poets, Uroš Zupan and Aleš Mustar. By focusing on two types of irony, i.e., verbal and situational, and with the analysis of binary oppositions that are the source of the ambiguity of ironic utterances and situations, respectively, the author finds that irony in a literary text oscillates between extremes. Zupan's irony, empoying various binary pairs and adroit transitions between ironic and literal utterances consistently preserves the ambivalence typical of fictive texts. With a different, analogical, type of binary pairs, with an emphasized literality, as well as other means, Mustar creates the straightforward ironic situations, blocking the aesthetic dialogic character of the text and transitioning to social engagement.

Ključne besede: bosansko-hercegovska književnost | bosanska književnost | bosansko-hercegovski pisatelji | nacionalna identiteta | Avstro-Ogrska | 19. st.-20. st. | 1878-1918

Sinopsis: Ta članek raziskuje narativno konstrukcijo nacionalnih identitet in recepcijo družbene modernizacije v bosensko-hercegovski književnosti v avstroogrskem obdobl[!]ju (1878-1918). Na primerih iz del Edhema Mulabdića, Petra Kočića, Svetozara Ćorovića in Radovana Tunguz-Perovića Nevesinjskega, razlaga, zakaj je za nekatere bosanske pisatelje prav razprava o družbeni modernizaciji ključnega pomena za "obstoj nacionalne identitete" etnične skupnosti, s katero se identificirajo. Prav tako dokazuje, da so modernizacijski procesi v delu številnih bosensko-hercegovskih pisateljev poistoveteni s specifično kolonialno politiko, ki jo je dvojna monarhija izvajala v deželi.

Abstract: The article examines the narrative construction of national identity and the reception of social modernization in Bosnian literature of the Austro-Hungarian period (1878-1918). Based on the examples from the works by Edhem Mulabdić, Petar Kočić, Svetozar Ćorović, and Radovan Tunguz-Perović Nevesinjski, the author explains why many Bosnian authors consider the discussion of social medernization of key importance for the "survival of national identity" of the ethnic community with which they identify. It is also argues that the modernization processes in works of many Bosnian authors is tantamount to the specific, i.e., colonial, policies, carries out by the dual monarchy in Bosnia and Herzegovina.

Ključne besede: slovenščina | slovaropisje | zgodovinski pregledi | ocene

Ključne besede: slovanski jeziki | sociolingvistika | internacionalizacija | posvetovanja | internet | 2009

Ključne besede: ocene knjig | Večkulturna Slovenija | slovenski izseljenci | migracije | zgodovinski pregledi | kulturna zgodovina | slovenska književnost | slovenska izseljenska književnost | likovna umetnost | večkulturnost | book review | migrations | historical survey | cultural history | Slovene emigrant literature | art | multiculturalism

Ključne besede: folkloristika | ljudsko slovstvo | slovensko ljudsko slovstvo | ocene