Slavistična revija

Ključne besede: slovenščina | slovenski jezikoslovci | jubileji

Ključne besede: slovenščina | slovenska narečja | pivški govor | Petelinje | glagol | slovenska leksika | palatalizacija | velari | disimilacija | protetični j- | Slovene language | Slovene dialects | Pivka dialect | Petelinje | verb | Slovene lexicon | velars | palatalization | calquesudisimilation | prothetic j-

Sinopsis: Ker pivški govor delovanja sekundarne palatalizacije velarov ne pozna, je glagol jygajo se 'guncajo se' (Petelinje) s svojimi slovenskimi fonetičnimi ekvivalenti iz slovenskega gúgati se razložen z disimilacijo g : g --> ø : g in nastopom protetičnega j-.

Abstract: Since the Pivka dialect does not have second palatalization of velars, the verb jyugajo se 'they are swinging' (Petelinje), with its Slovene phonetic equivalents from Slovene gúgati se, is explained with dissimilation g : g --> ø : g and the appearance of the prothetic -j.

Ključne besede: slovenščina | etimologija | besedne zveze | kalki | analogije | Slovene language | etymology | phrases | calques | analogies

Sinopsis: Članek obravnava izvor in nastanek slovenskih zvez (starejše) iti ob, (zborno) iti za in (nižjepogovorno, narečno) iti se za. Ugotavlja, da sta znani že pri starejših piscih, kalka po nemški gehen um, tretja pa je nastala iz druge pod vplivom zveze iti se v pomenu "igrati se".

Abstract: The author examines the origin and formation of Slovene phrases (archaic) iti ob, (standard) iti za, and (low colloquial, dialectal) iti se za. He establishes that the former two, already known to older authors, are calques from German gehen um, while the latter was derived from iti za, under the influence of the phrase iti se, meaning 'to play".

Ključne besede: slovenščina | zgodovina slovenskega jezika | knjižna norma | narečna osnova | morfonologija | 16./19.st. | protestantizem | razsvetljenstvo | Slovene language | history of Slovene language | literary norm | dialectal base | Enlightment period | 16th/19th cent. | morphonology

Sinopsis: V prispevku bo predstavljena knjižna norma 16. stoletja ter njeno razmerje do norme razsvetljenskih atorjev ob koncu 18. stoletja, kot se izkazuje pri določenih morfonoloških dvojnicah v delu novozaveznih psalmskih prevodov obeh prevajalcev 16. stoletja, P. Trubarja in J. Dalmatina, ter gorenjskih prevajalcev J. Japlja in B. Kumerdeja 200 let kasneje, ter v časovno in tematsko različnih besedilih M. Pohlina ter posvetnih besedilih A. T. Linharta, B. Kumerdeja in V. Vodnika s konca 18. in začetka 19. stoletja. Preveriti želimo, v kolikšni meri je stopnja normativnosti oz. jezikovnih sprememb odvisna tudi od vrste besedila, ne le od avtorjeve individualne rabe in nazora in njegove regionalne ali idiomske pripadnosti.

Abstract: The article presents the 16th century literary norm vis-à-vis the norm of the Enlightment period at the end of the 18th century, as is evident from the phonology in certain typical morphonological variatns in the translations of the New Testament and psalms by both 16th century translators, P. Trubar and J. in [!] J. Dalmatin, as well as by the Upper Carniolan translators J. Japelj and B. Kumerdej, 200 years later; in temporally and thematically different texts by M. Pohlin and in secular texts by A. T. Linhart, B. Kumerdej, and V. Vodnik from the end of the 18th and the beginning of the 19th centuries. The author aims to examine to what extand the level of normativity or linguistic change depends on the type of text and not only on the author's individual usage and views, the region of his origin, or his idiom.

Ključne besede: slovenščina | knjižni jezik | 16.st. | besedotvorje | samostalniške manjšalnice | Slovene language | literary language | 16th cent. | word-formation | diminutive nouns

Sinopsis: Prispevek zarisuje obseg samostalniških manjšalnic, uporabljenih v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Predstavljeni so ugotovljeni tvorbeni načini, pogostnostna razvrstitev značilnih besedotvornih obrazil ter pomenski obseg rabe manjšalnic. Ker so osnova za opis popolni izpisi protestantskih del ter abecedni seznami zajetega besedja, je bilo pri ugotavljanju dejanskega sestava samostalniških manjšalnic opravljenih ve verifikacijskih postopkov (npr. analiza sobesedilne rabe, primerjava s prevodnimi predlogami, primerjanje ubeseditev v različnih redakcijah istega dela itd.).

Abstract: The article outlines the extent of diminutive nouns used in the works of the 16th century Slovene Protestant writers. The author lays out the derivational methods, frequency distribution of the typical suffixe, and the semantic rangeof the use of deminutives. The descpription is based on the complete excerpt of the Protestant works and on alphabetized lists of the compiled lexicon, several verification processes were performed in determinig the actual system of diminutive nouns (e.g. analysis of contextual use, comparisonwith the translation source texts, comparison of formulations in various editions of the same text).

Ključne besede: češčina | slovnica | teorija | pragmatika | Czech language | grammar | linguistic research | grammar book

Sinopsis: Avtor v prispevku presoja o optimalnem projektu češke slovnice. V prvem delu prispevka podaja kritični pregled različnih obravnav pojma "gramatika" v češki, slovanski in tudi neslovanski jezikoslovni srenji, pri čemer uporablja češko terminiloško dvojnico "slovnica - gramatika". V drugem delu komentira različne obravnave češčine kot slovanskega flektivnega jezika.

Abstract: The author discusses the optimal project for Czech grammar. The first part of the article is a critical survey of various understandings of the concept of "grammar" in Czech, Slavic and non-Slavic linguistics circles, in which the author also utilizes the Czech terminological pair mluvnice vs. gramatika. The second part of the article discusses various concepions of the description of Czech as a Slavic and as an inflectional language.

Ključne besede: ruščina | slovenščina | glagol | glagolski vid | primerjalne študije | Russian language | Slovene language | verb | verbal aspect | contrastive studies

Sinopsis: V članku se opozarja na to, da je v primerih, v katerih nastopa v posplošeno-dejanskem položaju v ruščini nedovršnik, v slovenščini nedovršnik večkrat nesprejemljiv. Namesto nedovršnika je treba uporabiti dovršnik, saj nedovršnik ohranja pomen procesnosti ali iterativnosti.

Abstract: The article point out the fact that in cases when in generalized-actual possition Russian uses imperfective, it is often not acceptuable in Slovene. Instead, the perfective needs to be used as the imperfective preserves the meaning of processuality or iterativity.

Ključne besede: slovenščina | frazeologija | frazem | minimalni frazem | beseda | Slovene langugae | phraseology | phraseme | idiom | minimal phraseme

Sinopsis: Določanje meje, ki jo v prispevku jezikoslovno utemeljujemo, je v določeni meri povezano tudi s teoretičnim pristopom - v razpravi govorimo o pristopih idiom- in fraz- - le-ta pa s tipom jezika, katerega gradivo je predmet raziskovanja. T. i. spodnja meja frazeološke enote bo določana na gradivu slovenskega jezika kot enega od slovanskih jezikov, v katerih so meje oz. končaji besed pretežno zaznamovani z oblikovno, oblikoslovno in besedotvorno, spremenljivostjo.

Abstract: Defining the limit that is linguistically substainted in the article is to some extand connected to the theoretical approach - the author discusses the idom- and phras- approaches - which, in turn, depends on the type of language that provides the material for examination. The so-called bottom limit of a phraseological unit will be determined by the material from Slovene as one of Slavic languages, in which boudaries or, rather, endings of the words are mailnly marked by variation of form, i.e., morphological and word-formational variation.

Ključne besede: slovenščina | terminologija | zbirke podatkov | Slovene language | terminology | databases

Sinopsis: V članku predstavimo izhodišča terminološkega načrtovanja, ki ga razumemo kot upravljanje s pojmovnimi inovacijami tako na nadnacionalnem kot nacionalnem nivoju. Okvir terminološkega načrtovanja vključuje niz aktivnosti, ki so del širšega sklopa aktivnosti jezikovnega načrtovanja, prav tako pa tudi izobraževanja, prevajanja in seveda razvoja znanosti in tehnologije. V članku ocenimo aktivnosti, povezane s terminološkim načrtovanjem v slovenskem prostoru, in predstavimo okvirni predlog, kako priti do koherentnejšega terminološkega načrtovanja pri nas.

Abstract: The article presents the basic principles of terminology planning, which is understood as management of conceptual innovation both on supra-national and national levels. The framework of terminology planning includes a series of actions that are part of a broader battery of language-planning activities as well as education, translation, and development of science and technology. Theauthor assesses the actions related to terminology planning in Slovenia andputs forward a proposal how to achieve a more coherent terminology planning.

Ključne besede: slovenščina | knjižni jezik | knjižna norma | govorjeni jezik | medijski jezik | fonetika | samoglasniki | 21. st. | Slovene langugae | standard language norm | spoken language | media speech | phonetics | vowels

Sinopsis: Slovenski (knjižni jezik je v strokovni in laični javnosti pogosto predstavljen kot težko naučljiv in težaven jezikovni kod, ki dela pripadnikom različnih narečij precejšnje težave, kar je bilo tudi zapisano v Toporišičevi slovnici. Na drugi strani pa naj bi (verjetno tudi zaradi domnevne neenotnosti in težavnosti) izgubljali na svoji prestižnosti. Analiza samoglasnikov, ki jo bomo predstavili v tem članku, nam dokazuje ravno nasprotno - enotni knjižni jezik opavlja svojo funkcijo v realni idelani podobi in se pri tem ne ozira niti na narečno različnost govorcev.

Abstract: The Slovene (standard) language is often considered by both the expert community and lay public to be a difficult code to acquire, presenting considerable difficulties for speakers of various dialects, which is also stated in Toporišič's Slovene grammar. On the other hand, it is also belived -probaly due to its presumed inconsistency and difficulty - to be losing its prestige. The analysis of its vowels, which is presented in the article, demonstrates just the opposite, i.e., the uniform standard language fulfills its function in the ideal form in practice witout regard ti the dialectal diversity of its speakers.

Ključne besede: slovenščina | skladnja | glagol | izpust (jezikoslovje) | diateza | vezljivost | kookurenca | koreferenca | Slovene language | syntax | verb | ellipsis (linguistics) | diathesis | valence | co-occurrence | co-reference

Sinopsis: Prispevek obravnava elipso kot pojav besedilne vezljivosti in njeno prepoznavanje v glagolski sopojavnosti, udeleženskem soodnosu in v diateznih zmožnostih slovenščine.

Abstract: The paper deals with ellipsis as a textual valence phenomenon as well as its recognition in verbal co-occurence, participant co-relation and within diathesis capabilities of Slovenian.

Ključne besede: slovenščina | dvogovor | dvogovorno dejanje | tvorčeva namera | opravičevanje | diskurz | Slovene language | dialogue | dialogic act | author-s intent | apologizing | discourse

Sinopsis: Prispevek skuša z zbranim gradivom o jezikovnih (in vedenjskih) vzorcih opravičevanja pokazati na večfunkcijskost dvogovornih dejanj kot eno od temeljnih predpostavk za ustvarjanje koherence v dvogovoru in tako opozoriti na neustrezno razumevanje opravičila kot dejanja s prevladujočo zgolj povezovalno funkcijo.

Abstract: The article aims to show, on the selected material of linguistic (and behavioral) patterns, a multi- functionality of dialogic acts as one of the basic suppositions for creating coherence in the dialogue. This should shed light on the inappropriate understanding of the apology as an act in which a merely phatic function is dominant.

Ključne besede: literarne študije | mesijanstvo | pesniki | Puškin | Puškin, Aleksandr Sergeevič | ruska književnost

Ključne besede: slovenska književnost | modernizem | lirska poezija | emocije | estetizacija | slovenska poezija | 1970/1985 | komunizem | Slovene literature | modernisem | literical poetry | emotions | aesthetization | Slovene poetry | Communism

Sinopsis: Estetizacija in abstrahiranje čustev v slovenski poeziji 70. in 80. let 20. stoletja sta postavljena v okvir novejših transnacionalnih, prirednih in policentričnih pojmovanj modernizma. Interpretirana sta tudi kot pesniški odziv na poseben politični kontekst slovenskih "svinčenih sedemdesetih let".

Abstract: The aesthetization and abstraction of emotion in the Slovenian lyrical poetry of the 1970s and 1980s ia considered in the framework of recent transnational, paratactic, and polycentric understandings of modernism. It is also interpreted as a poetic reaction to the particular political Slovenian context of the "leaden 1970s".

Ključne besede: slovenščina | slovenski jezikoslovci | bibliografije