Slavistična revija

Ključne besede: slovenščina | raziskovalno delo | znanstvene objave | vrednotenje | ARRS

Ključne besede: slovenščina | raziskovalno delo | znanstvene objave | vrednotenje | ARRS

Ključne besede: slovenščina | besedilo | diskurz | besedilnost | koneksija | kohezivnost | Slovene language | text | discourse | textuality | connectivity | cohesion

Sinopsis: Semiotika razume besedilo kot sestavljeni znak, raziskovan s semantičnega, skladenjskega in pragmatičnega vidika. Slednji vključuje jezikovnega uporabnika, saj le njemu označevalec evocira označenca in obratno. To je smiselno upoštevati tudi pri analizi kohezivno-konektorskih jezikovnih sredstvih kot jezikovnih znakih, ki tvorijo besedilo in kažejo vibriranje jezika s prostorom, časom in človekom.

Abstract: According to semiotics, a text is a complex linguistic sign examined from semantic, syntactic, and pragmatic points of view. The latter includes the language user, as (s)he is the only one to whom the signifier evokes the signified and vice versa. This should also be taken into consideration in the analysis of cohesive-connective language devices as simple signs that structure a text and show vibrations of language with time, space, and man.

Ključne besede: ruščina | semiotika | semantika | kvazistandard | stereotip | prototip | konotacija | kulturni kod | Russian language | semiotics | semantics | quasi-standard | stereotype | prototype | connotation | culture code

Sinopsis: As the result of interaction between culture and language a new semiotic level, linguaculture, emerges. On this level, individual units that are verbal in nature function as symbols of culture. One of these units is quasi-standard. The element "quasi" emphasizes a particular, verbal, nature of the unit. Quasi-standard points to the standard of human qualities. The semantics of quasistandard is formed on the basis of linguistic connotations relying on similarity. The article describes the peculiarities of coding cultural meanings in terms of the base image and identifies the main cultural codes. The author determines that the productive code of the Russian linguistic culture is a biomorphic code with a base image of animal. He illustrates the mechanisms that bind cultural information with linguistic matter. Quasi-standards are prototypical in nature. They represent the values of a linguacultural community. The semantics of quasi-standard is anthropocentric. The article reconstructs the image of the Russian national character.

Abstract: Posledica interakcije med kulturo in jezikom je nova semiotična raven - lingvokultura. Na tej ravni posamezne enote, ki so po naravi verbalne, delujejo kot kulturni znaki. Ena takih enot je kvazistandard. Prvina kvazi- poudarja posebno verbalno naravo te enote. Kvazistandard kaže na standard človeških lastnosti. Semantika kvazistandarda se oblikuje na osnovi jezikovnih konotacij, ki temeljijo na podobnosti. Članek prikazuje posebnosti kodiranja kulturnih pomenov s pomočjo osnovne podobe, in opredeli glavne kulturne kode. Avtor ugotavja, da je produktivni kod ruske jezikovne kulture biomorfni kod z osnovno podobo živali. Prikaže mehanizme, ki povezujejo kulturne informacije z jezikovno materijo. Kvazistandard ima prototipičen značaj, predstavlja vrednote lingvokulturne skupnosti in je semantično antropocentričen. V članku avtor rekonstruira podobo ruskega narodnega značaja. Powered by

Ključne besede: srbščina | skladnja | stilistika | sklon | lokativ | črnogorski pisatelji | srbščina | syntax | stylistics | case | locative | Montenegrin writers

Sinopsis: U ovom radu ispituju se značenja i funkcije lokativnih sintagmi na korpusu koji čine sledeći romani Mihaila Lalića: Svadba, Raskid, Lelejska gora, Ratna sreća i Tamara. Budući da sintaksu karakteriše metodološki pluralizam, pored metoda indukcije i dedukcije, primjenjujemo i osnovnu sintaksičku metodologiju koju čine procedure sinteze, tj. generisanja i analize, tj. raščlanjivanja, odnosno segmentacije. Pri tome se vodi računa o obilježenosti/neobilježenosti lokativnih konstrukcija kao i o njihovom semantičkom sadržaju.

Abstract: The paper examines the meaning and function of locative phrases in the novelistic opus of Mihailo Lalić, including all creative stages of this author: Svadba (1950, 1973), Raskid (1955, 1969), Lelejska gora (1957, 1983), Ratna s reća (1973, 1983), and Tamara (1992). Given the fact that syntax is characterized by methodological pluralism, in addition to the method of induction and deduction, the author in this paper also employs the basic syntactic methodology consisting of the synthetic procedure, i.e., of generation and analysis (parsing or segmentation). In this process the (un)markedness of locative constructions as well as their semantic content are taken into consideration.

Ključne besede: srbska književnost | bosanska književnost | kratki roman | distropija | pripoved | simbol | identiteta | Serbian literature | Bosnian literature | short novel | dystropia | narration | symbol | identity

Sinopsis: Ograjenost prostora in njegova demonična materializacija proti vsečasovnosti poduhovljenja in očlovečenja se močno reflektirata tako na okvirjih kot v semantičnih slojih središčne zgodbe. Hkrati se sugerira prost in nekončan prostor pripovedi, s čimer se odpravlja časovna določenost povedanega in se projektira njegova relativna in raztegljiva vključenost v zgodbo.

Abstract: Enclosure of space and its demoniac materialization, vis-a-vis the timelessness of spiritualization and humanization, are strongly reflected both on the framework and on the semantic layers of the central story. At the same time, it suggests free and open narrative space, which eliminates temporal delineation of the narrated and projects its relative and flexible incorporation in the story.

Ključne besede: ruska književnost | ruski pisatelji | norveška umetnost | noveški slikarji | kulturni koncept | eksistencialna groza | realizem | ekspresionizem | avtobiografski elementi | tematologija | Russian literature | Russian writers | Norvegian art | Novegian painters | cultural concept | existential horror | realism | expressionism | autobiographic elements | literary topics

Sinopsis: Članek je posvečen primerjalni opredelitvi nekaterih vidikov življenja in ustvarjanja dveh izjemnih predstavnikov evropske kulture 19. in 20. stoletja - Leva Tolstoja in Edvarda Muncha. Analiza se posveča tako glavnim temam njunega ustvarjanja kot tudi slogovnim posebnostim njunih reprezentacij temeljnih konceptov kulture na prelomu stoletij.

Abstract: The article is devoted to comparative characteristics of some aspects of life and creative work of two outstanding representatives of the late 19th-20th-century European culture: Leo Tolstoy and Edvard Munch. The analysis deals with both the main themes of their creative work and stylistic features of their representation of basic concepts of culture of the epoch at the turn of the century.

Ključne besede: poljska književnost | poljska poezija | poljski pesniki | slovaška književnost | slovaška poezija | slovaški pesniki | lirski subjekt | hipostazirani subjekt | literarne študije | primerjalne študije

Sinopsis: V težnji, da bi poudarili posebnosti pesniškega besedila, se v sodobni poeziji v več literaturah in pri različnih avtorjih dogaja, da avtorji uporabijo postopek, ki pomeni temeljno spremembo konvencionalnega prvoosebnega lirskega subjekta ("jaz") v hipostazirani subjekt. Nova podoba pesniškega subjekta je dominantni del širših epizirajočih tendenc, ki prestopajo meje posameznih nacionanih literatur ter prispevajo k bogatitvi pesniške in avtorske poetike. Pesniškega besedila s hipostaziranim subjektom namreč ni mogoče dojemati zgolj kot sam sebi namenjen premik od konvencionalnega lirskega subjekta. Ne gre le za mitološko, ampak tudi za historično-družbeno refleksijo personalnega subjekta, ki zgodovinsko neredko odpove, ne deluje. Je le poskus poudarjenega in posebnega umetniškega upodabljanja človeških usod, ki so posajene v konkreten zgodovinski kontekst včasih bolj (Zbigniew Herbert), včasih pa manj izrazito (Ted Hughes).

Abstract: In an effort to defamiliarize the poetic text, poets in various literatures use a procedure that is a substantial transformation of the conventional lyrical subject "I" to the so-called "hypostatized subject". This new form of the poetic subject is a predominant feature of broader epicizing tendencies that cross borders of national literatures and enrich authorial poetics. However, a poetic text with the hypostatized subject cannot be perceived only as a shift from the conventional lyrical subject that is an end in itself. Most authors use it not only as a mythological but also a social and historical reflection of a human personal subject that was failed by history. It is an attempt at a marked and distinctive artistic rendering of human destiny that is embedded to a lesser (Zbigniew Herbert) or greater (Ted Hughes) degree in a particular historical context.

Ključne besede: češčina | slovnice | ocene

Ključne besede: literarna geografija | geografski determinizem | središče | obrobje | zborniki | ocene