Slavistična revija

Ključne besede: beloruska književnost | beloruske pisateljice | dokumentarna proza | podoba avtorja | Belorussian literature | Belorussian female writers | documentary prose | author's image

Sinopsis: Ob polemikah, ki jih je izzvala podelitev letošnje Nobelove nagrade beloruski pisateljici Svetlani Aleksijevič, poskušamo na vprašanja o dokumentarni naravi njene proze in o pomenu tovrstnih del za sodobno književnost odgovoriti z analizo podobe avtorja v pisateljičinem ciklu Glasovi utopije. Analiza razkriva, da se prisotnost avtorice v besedilu vse bolj deli na izrazito notranjo, pričevanjsko perspektivo, s katero se približuje ostalim pričevalcem v delu, ter na zunanji, manj očiten kompozicijski in metabesedilni avtorski glas, ki organizira in jasno formulira idejo dela kot celote.

Abstract: In the midst of the controversy provoked by the award of this year's Nobel Prize to the Belarusian writer Svetlana Alexievich, the author tries to illuminate the documentary nature of her prose and the importance of such works for contemporary literature by analyzing the image of the author in The Voices of Utopia documentary cycle. The analysis reveals that the presence of the author in the text is increasingly divided into a distinct inner, testimonial perspective, close to the other voices of the book's heroes, and into an external, less obvious compositional and metadiscourse author's voice, which organizes and clearly formulates the idea of the work as a whole.

Ključne besede: ruska književnost | povest | kavkaška tema | vojna in mir | Russian literature | novel | Caucasian theme | war and peace

Sinopsis: Članek obravnava vojno in mir kot dve temeljni podobi Tolstojeve povesti Hadži - Murat. Analizira ju skozi prizmo grškega pojma polemos (vojna ), ki obe ti nasprotji obravnava dialoško in celostno, ne pa binarno oz. opozicijsko; polemos razkriva smiselno podobo vojne, ki vključuje mir kot neizogibnega "drugega", ob tem pa je v članku velika pozornost namenjena ideološkim, nacionalnim in resentimentnim (etičnim) utemeljitvam problemov vojne in miru ter zatiranja in upiranja.

Abstract: The article is devoted to war and peace, which are the fundamental images in Leo Tolstoy's novel Hadji - Murad . They are analyzed through the prism of the Greek concept of "polemos" (war). This concept includes war and peace not as a binary opposition, but as a holistic and dialogical unity. Polemos discovers the conceptual image of war that includes peace as its essential "other". The special attention is paid to the ideological, national, and ressentiment (ethical) aspects of the problem of war and peace, repression and resistance.

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska dramatika | postdramsko gledališče | utelešena vednost | Slovene literature | Slovene drama | postdramatic theatre | embodied knowledge

Sinopsis: Članek analizira učinke sodobne dramatike, ki temeljijo na analizi posebnega delovanja človeškega telesa na nevrobiološki ravni. Najprej pojem utelešene vednosti razlikujemo od pojma refleksivne vednosti, nakar analizo nevrobioloških mehanizmov, ki utemeljujejo utelešeno vednost, povežemo z Damasievim razumevanjem čustev in občutkov ter njihove evolucijske zveze s pravili vedenja bitij v skupnostih. Končno ugotavljamo, kakšni so možni učinki utelešene vednosti v sodobni dramatiki na prejemnika dramskega sporočila. Teoretsko analizo utemeljimo tudi skozi študijo primera, in sicer drame 24ur Simone Semenič.

Abstract: The article examines some effects of contemporary Slovenian drama, based on the analysis of a special impact of dramatic perfomances on a neurobiological level. First, we distinguish the term "embodied knowledge" from the term reflexive knowledge. Furthermore, we link the analysis of neurobiological mechanisms, enabling the working of embodied knowledge, to Damasio's understanding of feelings and emotions and their evolutionary bonds with rules of social behaviour. We finaly summarize the effects of the embodied knowledge in modern drama on its recipients. At last, the theoretical analysis is comlemented by a case study of the text 24hours by Simona Semenič.

Ključne besede: slovenščina | skladnja | kategorialna pomenska sestavina | kategorialna slovnična lastnost | propozicija | modifikacija | prosti glagolski morfem | zloženi glagol | povedkovnik | členek | Slovenian language | categorial semantic component | categorial grammatical attribute | proposition | free verbal morpheme | complex verb | predicat | particle

Sinopsis: Funkcijska struktura stavčne povedi je dvodelna: temelji na propoziciji kot slovarskem segmentu, sestavljenem iz endogenih leksemov, katerih izrazna podoba je skladno z njihovo leksemskostjo sekundarna, v ospredje stopa denotat, in modifikaciji kot slovničnem segmentu. V tem smislu je mogoče propozicijo razumeti kot vozlišče leksikalnega pomena na eni strani in potencialnega pomena stavčne povedi na drugi. - Besednovrstni status povedkovnika kot propozicijske sestavine ureja zloženi glagol kot refleks zloženega povedka.

Abstract: Functional structure of a complete (clausal) sentence is two-part: it is based on the proposition as a lexical (dictionary) segment consisting of endogenous lexical items whose formal manifestation is-in accordance with their lexical nature-secondary (the denotation is at the forefront), and on modification as the grammatical segment. In that sense, the proposition may be understood as a nexus of the lexical meaning on the one side and of the potential meaning of a complete sentence on the other. - Derivational status of the predicative as a propositional component is controlled by the complex verb as a reflection of the complex predicator.

Ključne besede: slovnica | slovnične kategorije | zaimek | prvoosebnost izražanja | sporazumevanje | uradovalni jezik | grammar | pronoun | grammatical person | first person semantics | official language | communication

Abstract: Članek se ukvarja s pragmatičnimi vidiki semantike prvoosebnega izražanja, tj. delovanju jezikovnih sredstev in referenčni korelaciji. Raziskava temelji na predpostavki, da avtor uradnega besedila nastopa v tem besedilu. Avtor pooseblja državni organ - oblast ali njene predstavnike, a ne državne uprave, tj. javnega uslužbenca. Prvoosebna identiteta avtorja se med drugim izraža z gramatično kategorijo osebe. Gradivo te raziskave sestoji iz uradnih besedil - odlokov in predpisov iz pokrajinske zakonodaje. Razlog za to pragmatično karakterizacijo je avtor jeva vloga v kontekstu različne komunikacije. Kolektivni avtor uradnega besedila ima mnogo obrazov. Pragmatične konotacije so odvisne od vrste dokumenta, statusa udeležencev komunikacije in sporazumevalnih ciljev; tako je jaz lahko upravni organ (zakonodajalec) , odgovorni ali nepreskrbljeni (družinski član) . Statusa udeležencev komunikacije sta nasprotna. V vlogi 'jaz, nepreskrbljeni (družinski član)' osebek lahko prosi ali se mora zglasiti ali obvestiti pristojni organ o nečem, kar neposredno zadeva to vlogo. Uporaba in načini izražanja vloge 'mi, uradno telo' so različni, npr. mi, zakonodajalec ; mi, projektant ; mi, (ki smo) solidarni; mi, predlagatelj; mi, odgovorni . Spreminjanje pragmatičnih odtenkov zaimka mi se pojavlja na obrazcih - prilogah k odlokom in predpisom, saj se se mi pojavlja npr. z družbenik , prijavitelj (obveščevalec) , nepreskrbljeni (družinski član) , pripovedovalec . Številni načini izražanja omogočajo izkazovanje ne le statusa avtorja besedila in njegove trdne povezanosti s kolektivom, ampak tudi premišljenosti upravnih odločitev, do katerih prihaja s soglasjem celotnega kolektiva. Raba zaimka mi in pomnožinjenje subjekta je odvisno od avtorjevega statusa: čim nižji je, tem večja je potreba po identifikaciji s kolektivom

Ključne besede: slovenščina | internet | e-jezik | fonetizem | ulična poezija | rap | glasba | Slovenian language | internet | e-language | phonetism | street poetry | rap | music

Sinopsis: Splet je prinesel veliko jezikovnih novosti, ki so jih pesniki prevzeli in integrirali v besedila. Po eni strani so bile spremembe koristne, saj je prišlo do aktualizacije slovarja, po drugi strani pa je novi medij odprl vprašanje, ali je neki zaznamovani izraz s spleta, ki ga mladi prevzamejo v splošno rabo, že slengizem ali ne. Splet je povzročil tudi spremembe na prenosniškem, komunikacijskem, oglaševalnem, tržnem in (samo)promocijskem polju ulične poezije.

Abstract: With the internet, numerous linguistic innovations were introduced into Slovene street poetry, i.e., they were adopted and integrated into lyrics by Slovene street poets. On one hand, these changes were useful, as the vocabulary became more current and closer to the everyday usage, but on the other hand this new media opened the question whether a stylistically marked word that appears on the internet and is transferred into general use by a young poet is already slangism or not. Slovene street poetry was affected by the internet in other ways, i.e., in terms of its transmission models, communicative options, advertising, marketing, and self-promotion.

Ključne besede: ruska književnost | ruski pisatelji | literarna teorija | diskurz | ocene in poročila

Ključne besede: slovenščina | slovenski jezikoslovci | spominska obeležja | spomeniki