Slavistična revija

Ključne besede: ruščina | glagol | leksikografija | semantika | leksikalna sematika | Russian language | verb | lexicography | semantics | lexical semantics

Sinopsis: Članek potrjuje tezo, da leksikalni pomen besede vključuje skladenjsko prvino, ki v sebi združuje vse prejšnje rabe besede in v veliki meri napoveduje možnosti njene nadaljnje rabe. Povezava med leksikalnim pomenom in skladenjskimi prvinami je prikazana na primeru ruskih glagolov, kot so dobavljatʹ popolnjatʹ 'dopolnjevati', obučatʹ in prepodavatʹ 'poučevati', bratʹ in obmanyvatʹ 'varati, zavajati'. Osnovno in okvir predelane teorije predstavljajo najnovejši dosežki leksikalne semantike (delo raziskovalnih skupin pod vodstvom J. D. Apresijana in L. G. Babenko), dela o skladenjski kompatibilnosti (H. Nikula, B. Levin idr.) in podatki iz jezikoslovne statistike.

Abstract: The article confirms that lexical meaning of a word includes syntactic component which condenses all previous uses of the word and predicts considerable possibilities of its future use. The link between the meaning and syntactic features is demonstrated on the example of Russian verbs dobavlyat' and dopolnyat' [to add], obuchat' and prepodavat' [to teach], vrat' and obmanyvat' [to deceive] and some others.

Ključne besede: empirična literarna znanost | branje | tiho branje | kognitivna nevroznanost | možganski ritmi | časovno-frekvenčna analiza | modeli aktiviranih stanj | jezikovna obdelava | empirical literary studies | reading | silent reading | cognitive neuroscience | brain rhythms | time-frequency analyisis | activated states models | language processing

Sinopsis: Članek je drugi del prispevka o uporabi EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami, po katerih možgani delujejo po principu specializiranih procesov (t. i. modularni model), nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki v primerjavi s klasično ERP analizo nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. V tem kontekstu so med hitrimi možganskimi ritmi najbolj zanimivi ritmi beta in gama, med počasnimi ritmi pa theta.

Abstract: The article is the second part of the survey on the use of the electroencephalographic (EEG) methods in the analysis of (literary) reading. Contrary to prevalent cognitive theories, which propose that the brain works according to the principle of specialized modular processes (the so-called modular model), alternative theories supported by emerging brain imaging data presuppose the existence and simultaneous interactions of a number of different representations, supported and maintained by distributed neuronal mechanisms (the so-called activated states model). This question can also be approached by using the time-frequency analysis of EEG data, which, compared to the classic ERP analysis, allows an insight into parallel processing by dividing time course of oscillatory electrical activity of the brain into frequency bands. Individual frequency bands are considered to be important for various aspects of cognitive mechanisms, which are also the basis of language processing in reading. In this context, the most interesting rapid brain rhythms are beta and gamma and the most interesting slow rhythm is theta.

Ključne besede: angleščina | slovenščina | leksikografija | dvojezični slovarji | kontrastivne razlike | uporabniki slovarja | potrebe uporabnikov | English language | Slovenian language | lexicography | bilingual dictionaries | contrastive differencies | dictionary users | user's needs

Sinopsis: V prispevku analiziramo opombe o rabi (OR), vključene v angleško-slovenski slovar s poudarjeno didaktično komponento. Slovar vsebuje 333 OR, ki predstavljajo gradivo za analizo. V analizi se osredotočamo na jezikovni in strukturni vidik OR. V osrednjem delu analiziramo OR po besednih vrstah posamezne iztočnice in po vsebini. Rezultati kažejo, da OR najpogosteje najdemo pri samostalniških iztočnicah, sledijo glagolske iztočnice, druge besedne vrste pa le redko. Večina OR je posvečena kontrastivni problematiki, v nekaterih OR pa so obravnavane značilnosti izhodiščnega jezika (tj. angleščine). Ugotovitve, o katerih poročamo v tem prispevku, niso omejene zgolj na en jezikovni par, ampak jih lahko uporabimo univerzalno ne glede na jezikovni par.

Abstract: The paper analyzes usage notes included in an English-Slovene dictionary with a strong didactic component. The dictionary contains 333 usage notes, which represent the material for this analysis. The analysis focuses on the language and structure of usage notes. In the main section of the paper, the usage notes are analyzed with regard to the part of speech and to the content of each lemma. The results show that nominal lemmata are most frequently accompanied by usage notes, followed by verbal lemmata and other parts of speech. The majority of usage notes deal with contrastive problems, while some usage notes discuss the characteristics of the source language (i.e., English). The findings of the paper are not limited to one particular language pair, but can be used universally, regardless of the languages in question.

Ključne besede: ruska književnost | ruska poezija | predsmrtna pesem | srednjeveško zgodovinopisje | besedna formula | 19. st. | Russian literature | Russian poetry | medieval historiography | literary formula | 19th century

Sinopsis: Izhodišče raziskave je predsmrtna pesem Gavrila Deržavina (1743-1816) Reka časov in vprašanje o tem, ali jo lahko označimo za oporoko. V članku avtor pokaže, kako se besedilo uvršča v tradicijo, ki izhaja iz antike in je bila zelo razširjena po Evropi od Bizanca do Anglije, od Skandinavije do Poljske in Velike litovske kneževine. Gre za posebno besedno formulo, ki ne sovpada s pravno, epsko ali folklorno. Ta formula obstaja že dve tisočletji in pol. V času srednjega veka in zgodnjega novega veka so jo uporabljali na dva načina: kot preambulo k različnim vrstam dokumentov, od katerih jo najdlje vključujejo oporoke; prav tako pogosto jo najdemo v srednjeveških zgodovinopisnih in didaktičnih spisih. Rusko leposlovje 19. in 20. stoletja je podedovalo to stalno besedno formulo in jo na novo osmislilo. Deržavinovo besedilo ostaja oporoki blizu ne le po vsebini, pač pa tudi strukturno.

Abstract: The paper demonstrates the connection between the structure and the content of the last poem of Gabriel Derzhavin and its formula dating back to the works of Herodotus. This formula was used on a regular basis in historiographical and didactic works as well as in legal texts of the Middle Ages and the early Modern period. It was especially consistently used in wills, which is highlighted in Derzhavin's poem Reka vremen ("Time's river").

Ključne besede: črnogorska književnost | črnogorska poezija | črnogorski pisatelji | postmodernizem | intertekstualnost | historiografska metafikcija | semiotični pristop

Sinopsis: Zaradi semantične in slogovne heterogenosti pesniškega diskurza Jevrema Brkovića, v njegovi poeziji ni mogoče videti enotne umetniške paradigme. S povezovanjem tradicionalnega, modernističnega in postmodernističnega sloja prispeva h gradnji nove tekstualnosti. Ker totalitete ni mogoče spoznati, se diferenciranost pesniških izpovedi izraža z uvajanjem historiografske metafikcije in intertekstualnosti kot imanentnih odlik poetike postmodernizma.

Abstract: The semantic and stylistic heterogeneity of Jevrem Brković's poetic discourse does not lend itself to a single artistic paradigm. Instead, the amalgamation of traditional, modern, and postmodern layers help to build new textuality. The differentiation of poetic expressions resulting from the inability to comprehend the totality is reflected in the introduction of historiographical metafiction and intertextuality as inherent features of the poetics of postmodernism.

Ključne besede: slovenska književnost | slovenska poezija | slovenska posvetna poezija | prečrkovanje | 17. st. | polemika

Ključne besede: slovanski jeziki | slovanske kulture | mednarodna srečanja | Nova Gorica | 2015