Ambivalentnost in enopomenskost ironije ob primerih Uroša Zupana in Aleša Mustarja
Ključne besede:
slovenska književnost, slovenska poezija, ironija, semantika, primerjalne študijePovzetek
Avtor v prispevku obravnava rabo ironije pri dveh sodobnih slovenskih pesnikih, Urošu Zupanu in Alešu Mustarju. Z zamejitvijo dveh vrst ironije, besedne in situacijske, ter z analizo binarnih opozicij, iz katerih izhaja abivalenca ironičnih izjav oz. situacij, ugotavlja, da se ironija v literarnem besedilu giblje med dvema skrajnostma. Zupanova ironija z uporabo različnih binarnih parov in zabrisanimi prehodi med ironičnim in dobesednim izjavljanjem dosledno ohranja ambivalenco, značilno za fiktivna besedila. Mustar z drugačnim - analoškim - tipom binarnih parov, s poudarjenim dobesednim registrom in z drugimi sredstvi ustvarja enopomenskost ironičnih situacij, ki ožijo estetsko dialoškost besedila in že prehajajo v družbeni angažma.Prenosi
Objavljeno
2009-03-15
Kako citirati
Potocco, M. (2009) „Ambivalentnost in enopomenskost ironije ob primerih Uroša Zupana in Aleša Mustarja“, Slavistična revija, 57(3), str. 451–465. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-40411234 (Pridobljeno: 2 december 2024).
Številka
Rubrike
RAZPRAVE
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.