Prešernova vloga pri formiranju sonetnega venca kot pesniške oblike

Avtorji

  • Boris A. NOVAK

Ključne besede:

slovenska književnost, slovenska poezija, romantika, sonet, sonetni venec, Slovene literature, Slovene poetry, sonnet, wreath of sonnets

Povzetek

Študija obravnava Prešernov ustvarjalni prispevek k vzpostavitvi sonetnega venca kot forme: čeprav je slovenski romantik uporabil pravila Sienske akademije, je sonetni venec l. 1833 še dodatno obagatil z akrostihom, predvsem pa je prvi pesnik v zgodovini svetovne lirike, ki je to igrivo in manieristično formo družabnega dvorskega pesnikovanja napolnil s čustvenim žarom in resničnim pesniškim spopročilom. Ruski prevod Prešernovega Sonetnega venca, delo Fedorja E. Korša (1889), je sprožil val sonetnih vencev v ruski poeziji: pisali so jih največji ruski pesniki tega obdboja, med drugimi Valerij Brjusov in Vjačeslav Ivanov. Navdušenje nad to formo se je nato preneslo tudi v druge nacionalne književnosti. Mednarodni razcvet sonetnih vencev v 19. in 20. stoletju torej precej dolguje vélikemu pesniku malega naroda - Francetu Prešernu.

Prenosi

Objavljeno

2003-04-15

Kako citirati

NOVAK, B. A. (2003) „Prešernova vloga pri formiranju sonetnega venca kot pesniške oblike“, Slavistična revija, 51(4), str. 443–453. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-23766882 (Pridobljeno: 4 december 2024).

Številka

Letn. 51 Št. 4 (2003)

Rubrike

RAZPRAVE

Licenca

 

Creative Commons licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.

Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.