Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu

  • Domen Krvina
Ključne besede: zaznamovanost, nezaznamovanost, spol, glagolski vid, nedovršnik, zgolj poimenovanje dejanja

Povzetek

Nedovršnik (tudi) v slovenščini lahko ne izraža eksplicitno potekanja, iztekanja in s tem trajanja dejanja ali njegove ponavljalnosti, pač pa o dejanju le poroča, ga zgolj poimenuje – in tako izraža zgolj njegov obstoj. Taka raba nedovršnika je zlasti trojna: a) splošno poročanje ali poizvedovanje o dejanju (To smo že delali; ali si danes že jedel?), b) nikalnost (Tega nisem nikoli pisal), c) raba nedovršnikov ali glagolov kategorialno obojega vida, ko je nedovršnosti težko pripisati jedrni pomen potekanja, iztekanja (trajanja) dejanja (To jim je zelo škodovalo; kaznovali jih še bodo; podatke so natančno analizirali).

Literatura

Gigafida, korpusna besedilna zbirka. Na spletu.

Aleksandra Derganc, 2003: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51/posebna številka. 67–79.

Aleksandra Derganc, 2010: Še nekatere razlike v rabi glagolskih vidov v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 58/1. 73–80.

Stephen M. Dickey, 2000: Parameters of Slavic Aspect. A Cognitive Approach. Stanford, California: Center for the Study of Language and Information.

Domen Krvina, 2017: Raba dovršnika in nedovršnika v velelniku v sodobni slovenščini. Philological studies 15/1. 210–27. Tudi na spletu.

Domen Krvina, 2018: Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Majda Merše, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.

Svetlana Slavkova, 2018: Независимые да-формы в вопросительных предложениях в болгарском языке (в сопоставлении с русским). Slavistična revija 66/4. 441–57.

[Svetlana Slavkova, 2018: Nezavisimye da-formy v voprositel’nyh predloženijah v bolgarskom jazyke (v sopostavlenii s russkim). Slavistična revija 66/4. 441–57.]

Jože Toporišič, 1967: Slovenski knjižni jezik 3. Maribor: Obzorja.

Jože Toporišič, 2004 (19761): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Mladen Uhlik, Andreja ŽELE, 2018: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi. Slavistična revija 66/2. 213–33.

Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2018a: Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino. Jezikoslovni zapiski 24/2. 99–112.

Mladen Uhlik, 2019: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 67/2. 313–324.

Zeno Vendler, 1957: Verbs and times. The Philosophical Review 66. 143–60.

Ada Vidovič Muha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.

Ada Vidovič Muha, 2006: Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovnico = On the categorialness of lexemes between lexicon and grammar. Slavistična revija 54/1 (posebna številka). 23–42, 377–99.

Ada Vidovič Muha, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Andreja Žele, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

А. В. Исаченко, 1960: Строй русского языка в сопоставлении с словацким. Москва: Языки славянской культуры.

[A. V. Isačenko, 1960: Stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury].

Objavljeno
2019-07-02
Kako citirati
Krvina, D. (2019) „Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu“, Slavistična revija, 67(2), str. 159–170. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/2019-2-1-4 (Pridobljeno: 19oktober2019).
Rubrike
RAZPRAVE