Opis samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika z vidika spola govorečega
Ključne besede:
fonetika, fonologija, govor, spol, slovenski jezik, slovenska družbaPovzetek
Vprašanje spola govorcev opisovanih glasov ni bilo izpostavljeno niti v Toporišičevi slovnici (1976–) niti v Slovenskem pravopisu 2001. Raziskovanje samoglasnikov, ki je bilo utemeljeno na sistematično spolsko približno enakovredno razporejenem gradivu, se začne šele v 21. stoletju, ko je upoštevanje tako ženskih kot moških govorcev v gradivu jezikoslovni standard in nujnost v fonetično-fonoloških znanstvenih raziskavah. V članku s fonološkega stališča analiziramo tudi F0 (osnovni ton), ki značilno opredeljuje spol govorca.
Literatura
Anton Bajec, Mirko Rupel, Rudolf Kolarič, 1956: Slovenska slovnica. Ljubljana: DZS.
Juraj Bakran, 1996: Zvučna slika hrvatskoga govora. Zagreb: Ibis grafika.
Juraj Bakran, Milan Stamenković, 1990: Formanti prirodnih i sintetiziranih vokala hrvatskoga standardnoga govora. Govor 7 (1990). 119–37.
France Bezlaj, 1939: Oris slovenskega knjižnega izgovora. Ljubljana: Znanstveno društvo.
Zdravko Erjavec, 2013: Legende TV Dnevnika v sliki in besedi. MMC RTV Slovenija 15. 4. Na spletu.
Damir Horga, Marko Liker, 2016: Artikulacijska fonetika: Anatomija i fiziologija izgovora. Zagreb: Ibis grafika.
Luka Horjak, 2016: Problematika slovenske fonetične transkripcije: predlog nove različice mednarodne fonetične transkripcije za slovenščino: Diplomsko delo. Lukovica, Ljubljana: FF.
Roman Jakobson, 1989: Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC, ZIFF.
Višnja Josipović Smojver, 2017: Suvremene fonološke teorije. Zagreb: Ibis grafika.
Peter Jurgec, 2006: Formantne frekvence samoglasnikov v tonemski in netonemski standardni slovenščini. Slavistična revija 54/4. 103–14.
Peter Jurgec, 2011: Slovenščina ima 9 samoglasnikov. Slavistična revija 59/3. 243–68.
Smilja Komar, Bojan Petek, Rastislav Šuštaršič, 1995: Slovene: Illustrations of the IPA. Journal of the International Phonetic Association 25/2. 86–90.
Milan Krapež, Pavle Jakopič, 2018: Ana Mlakar – oblikovala in utrdila je zvočno podobo slovenske besede na radiu in televiziji. Radio Slovenija (Radio prvi) 25. 10. Na spletu.
Tine Logar, 1993: Slovenska narečja. Ljubljana: MK. (Priloge: Karta slovenskih narečij [Kartografsko gradivo] 1:500.000; Slovenska narečja [Zvočni posnetek] 4 zvočne kasete.
Breda Luthar, 1998: Politika teletabloidov. Ljubljana: Open Society Institute (Mediawatch).
Sara Mills, 2008: Language and sexism. Cambridge; New York: Cambridge University Press.
MMC RTV SLO, 2014: Poslovil se je mentor in voditelj Peter Ovsec. Celo življenje povezan z nacionalno radiotelevizijo MMC RTV Slovenija 7. 10. Na spletu.
Bojan Petek, Rastislav Šuštaršič, Smilja Komar, 1996: An Acoustic Analysis of Contemporary Vowels of the Standard Slovenian Language. V: Proceedings of the 4th International Conference on Spoken Language Processing (ICSLP 96). Philadelphia: University of Delaware. 133–36.
Tatjana Srebot Rejec, 1988: Word Accent and Vowel Duration in Standard Slovene: An Acoustic and Linguistic Investigation. München: O. Sagner.
Tatjana Srebot Rejec, 1987: Word accent and vowel duration in standard Slovene (an acoustic and linguistic investigation) – dissertation. Klagenfurt: samozaložba.
Tatjana Srebot Rejec, 1988/89: Kakovost slovenskih in angleških samoglasnikov: kontrastivna analiza obeh sestavov po njihovi kakovosti s stališča akustične, artikulacijske in avditivne fonetike. Jezik in slovstvo 34/3. 57–64. 129.
Tatjana Srebot Rejec, 1998: O slovenskih samoglasniških sestavih zadnjih 45 let. Slavistična revija 46/4. 339–46.
Rastislav Šuštaršič, Smiljana Komar, Bojan Petek: Slovene. Handbook of the International Phonetic Association: A guide of the usage of the international phonetic alphabet. Cambridge: Cambridge University Press, 1999. 135–39.
Hotimir Tivadar, 1998: Govorjeni knjižni jezik – njegovo normiranje in uresničevanje (ob akustični analizi fonema /v/ na primerih iz radijskih besedil): Diplomsko delo. Praga, Ljubljana: FF.
Hotimir Tivadar, 2003a: Kontrastna analiza slovenskih i hrvatskih vokala (mogući izgovorni problemi sa slovenskog aspekta) = Contrastive analysis of Slovene and Croatian vowels (some pronunciation problems of Croatian speakers of Slovene). Govor 20/1–2. 449–66.
Hotimir Tivadar, 2003b: Govorjena podoba slovenskega knjižnega jezika – pravorečni vidik: Magistrsko delo. Ljubljana, Praga: FF.
Hotimir Tivadar, 2003c: Aktualna vprašanja slovenskega pravorečja. Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa. Ur. S. Gajda, A. Vidovič-Muha. Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej; Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. [281]–99.
Hotimir Tivadar, 2004a: Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku. Slavistična revija 52/1. [31]–48.
Hotimir Tivadar, 2004b: Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za fonetično-fonološke raziskave (na primeru analize fonoloških parov). Jezik in slovstvo 49/2. 17–36.
Hotimir Tivadar, 2008: Kakovost in trajanje samoglasnikov v govorjenem knjižnem jeziku: Doktorska disertacija. Ljubljana, Praga: FF.
Hotimir Tivadar, 2010: Normativni vidik slovenščine v 3. tisočletju – knjižna slovenščina med realnostjo in idealnostjo. Slavistična revija 58/1. 105–16.
Jože Toporišič, 1961: Slovenski jezik na pločama. Zagreb: Institut za fonetiku FF Sveučilišta u Zagrebu.
Jože Toporišič, 1975: Formanti slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 23/2. 153–96.
Jože Toporišič, 1976–2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 1978: Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 2003: Eksperimentalnofonetične raziskave slovenskega knjižnojezikovnega glasovja in tonemskosti. Slavistična revija 51/posebna številka. 119–40.
Melita Zemljak, 2004: Trajanje glasov štajerskega zabukovškega govora, Instrumentalno-slušna analiza. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru (Zora, 30).
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
