Obravnava besedil: merila za razlikovanje med besedilno vrsto in besedilnim tipom
Ključne besede:
besedilo, besedilna vrsta, besedilni tip, klasifikacija, tipologizacijaPovzetek
Besedila, ki izkazujejo skupne prototipične lastnosti, pogosto skupinimo v besedilne tipe ali besedilne vrste. Besedilne vrste so rezultati ustaljenih jezikovno-vedenjskih dejanj znotraj komunikacijskega področja določene diskurzivne skupnosti. Ta opredelitev izhaja iz opredelitve besedila po komplementarnem modelu. Za razliko od besedilnih vrst so besedilni tipi vezani na besedilno infrastrukturo in kot taki pravzaprav niso del sistematike skupinjenja (klasifikacije in tipologizacije) besedil. Znanje o besedilnih vrstah sodi med nujna znanja, da lahko sodelujemo v družbenih procesih.
Literatura
Kozma Ahačič (ur.), 2017: Primerjalni prikaz rabe jezikovnih izrazov pri pouku tu¬jih jezikov v osnovnih in srednjih šolah. Delovno gradivo za pripravljavce učnih načrtov, učbenikov in drugih učnih gradiv. Ljubljana: Zavod za šolstvo. Na spletu.
Aleksandra Bizjak Končar, 2005: Pridiga kot žanr. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Linguistica et philologica, 11).
Teun A. Van Dijk, 1980: Textwissenschaft. Eine interdisziplinäre Einführung. Tübingen: Max Niemeyer Verlag.
Umberto Eco, 1999: Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Prev. V. Troha. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura (Zbirka Labirinti).
Christina Gansel, Frank Jürgens, 2007: Textlinguistik und Textgrammatik (eine Einführung). Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Wolfgang Heinemann, 2000a: Textsorte – Textmuster – Texttyp. Text- und Gesprächslinguistik: ein internationales Handbuch zeitgenössischer Forschung. Ur. K. Brinker, G. Antos, W. Heinemann, S. F. Sager. Berlin, New York: Walter de Gruyter (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft; Zv. 16). 507–523.
Wolfgang Heinemann, 2000b: Vertextungmuster Deskription. Text- und Gesprächslinguistik: ein internationales Handbuch zeitgenössischer Forschung. Ur. K. Brinker, G. Antos, W. Heinemann, S. F. Sager. Berlin, New York; Walter de Gruyter (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft; Zv. 16). 356–369.
Wolfgang Heinemann, Dieter Viehweger, 1991: Textlinguistik. Eine Einführung. Tübingen: Max Niemeyer Verlag.
Nataša Jakob, 2006: Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Roman Jakobson, 1996: Lingvistični in drugi spisi. 1. ponatis. Ljubljana.
Marko Juvan, 2003: Stil in identiteta. Jezik in slovstvo 48/5. 3–18.
Marina Katnić-Bakaršić, 1999: Lingvistička stilistika. Budimpešta: Open Society Institute.
Mira Krajnc Ivič, 2015: Kohezivno-konektorska sredstva v besedilih, nastalih v predvolilnih obdobjih. Slavistična revija 63/3. 269–283.
Mira Krajnc Ivič, 2017: Med materinščino in vero – iz pisem Zdenki Serajnik. Svetloba drami našega duha: znanstvene razprave o delih Zdenke Serajnik. Ur. S. Krajnc. Slovenske Konjice: Občina, Ljubljana: Teološka fakulteta. 107–120.
Mira Krajnc Ivič, 2018: Besedilne vrste v slovenskem besediloslovju. Jezik in slovstvo 63/2–3. 75–86, 276.
Gorazd Kušej, Marijan Pavčnik, Anton Perenič, 1993: Uvod v pravoznanstvo. Učbenik. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
Vesna Mikolič, 2007: Modifikacija podstave in argumentacijska struktura besedilnih vrst. Slavistična revija 55/1–2. 341–355.
Vesna Mikolič, 2007a: Tipologija turističnih besedil s poudarkom na turističnoogla¬ševalskih besedilih. Jezik in slovstvo 52/3–4. 107–116.
Vesna Mikolič, Maša Rolih, 2015: Besedilna zvrstnost v novih medijih kot slovarska vsebina. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Ur. M. Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 34).
Marijan Pavčnik, 1997: Teorija prava: prispevek k razumevanju prava. Ljubljana: Cankarjeva založba (Pravna obzorja, 8). 17–38.
John R. Searle, 1971: Sprechakte. Ein sprachphilosophischer Essay. Frankfurt am Main: Suhrkamp Verlag.
Paul Simpson, 20142: Stylistics. A Resource book for students. New York: Routledge.
Andrej Skubic, 2005: Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.
Sonja Starc, 2011: Razmišljati o pismenosti v začetku 21. stoletja. Razvijanje raz¬ličnih pismenosti. Ur. M. Cotič, V. Medved-Udovič, S. Starc. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales (Annales Ludus). 9–10.
Sonja Starc, 2015: Jezik ustvarjamo in se ga učimo iz besedila – neumetnostnega in umetnostnega. Jezik in slovstvo 60/3–4. 151–159.
Jože Toporišič, 20004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Natalija Ulčnik, 2014: Dvojnici bolnica – bolnišnica v 19. stoletju in danes. Slavistična revija 62/4. 647–663.
Branislava Vičar, 2013: Peticija kot besedilna vrsta in njena politična umešče¬nost. Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve. Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 32). 473–479.
Tomo Virk, 1999: Blišč in beda fikcije. V: Umberto Eco, 1999: Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura (Zbirka Labirint). 139–148.
Jef Verschueren, 2000: Razumeti pragmatiko. Ljubljana: Založba *cf.
Zakon o zdravilih. Na spletu.
Zakon o prekrških. Na spletu.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
