»Dragi papa«, oče in sin v pesniškem opusu in zasebni korespondenci Alojza Gradnika
DOI:
https://doi.org/10.57589/srl.v70i3.4044Ključne besede:
slovenska poezija, intimnost, Sergej Gradnik, Medana, Trst, MilanPovzetek
Pričujoči prispevek se fokusira na področje intime, na relacijo med očetom in sinom v pesniškem opusu in korespondenci Alojza Gradnika. Ugotovili smo, da je pesniški svet Alojza Gradnika deloval predvsem v funkciji imaginarnega povezovanja s predniki po očetovi strani, dograjevanja tistega dela pesnikove intime, ki mu je bila v resničnem življenju odvzeta, manj je bila poezija prostor, v katerem se je zrcalila njegova vez s sinom in njegovimi dediči, saj je slednjo v izživel v resničnem življenju. V pesniškem svetu je tako Gradnik izgradil podobo očeta - kmeta, ki je tudi sicer zrcalila pesnikovo občudovanje očeta, njegove moralne trdnosti, delavnosti in skrbnosti. Obenem je Gradnik v poeziji izgradil podobo dedka, preko Ivana Gradnika, enega od voditeljev tolminskega punta.
Literatura
Marja Boršnik, 2008: Pogovori s pesnikom Alojzom Gradnikom. Zbrano delo Alojza Gradnika IV. Ur. Miran Hladnik, Tone Pretnar. Maribor: Litera. 253–484.
Miran Hladnik, 2008: Opombe. Zbrano delo Alojza Gradnika V. Ur. Miran Hladnik, Tone Pretnar. Maribor: Litera. 90, 561.
Alojz Gradnik, 2008: Zbrano delo Alojza Gradnika V. Ur. Miran Hladnik, Tone Pretnar. Maribor: Litera.
Guy B. Hammond, 1978: Transformations of the father image. Soundings: An Interdisciplinary Journal 61/2. 14567.
Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec, 2000: Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000. Ljubljana: Nova revija.
Katja Mihurko Poniž, 2020: »Ne bodi samo literat, ampak tudi prijatelj«: ženski in moški svetovi moderne v pismih, srečanjih in literaturi Ivana Cankarja in Zofke Kveder. Tržaški Cankar in naše branje. Ur. Marija Kostnapfel. Trst: Mladika, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. 155–71.
Katja Mihurko Poniž, 2022: Rodbina Kremenšek - Borštnik. Slovenski biografski almanah XIX. stoletja. Ur. Mateja Ratej. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. 153–73.
Urška Perenič (ur.), 2010: Sončna ura: pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961-1996). Ljubljana: Slovenska matica.
Ana Toroš, 2013: O zemlja sladka: kamen, zrno, sok: Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet. Ljubljana: Slovenska matica.
Ana Toroš, 2015: Alojz Gradnik and the Slovenian community in Italy from the second half of the twentieth century to the present. Slovene studies: journal of the Society for Slovene Studies 37/1/2. 25–44.
Ana Toroš, 2017: Cara Maria: Gradnikova pisma sestrični Marii Samer iz Trsta in njeni prevodi Gradnikove poezije. Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. Ur. Aleksander Bjelčevič, Matija Ogrin, Urška Perenič. Ljubljana: FF (Obdobja). 235–42.
Franc Zadravec, 1999: Pesnik Alojz Gradnik (1882–1967). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Zapuščina Alojza Gradnika. Ms1398 IV, Korespondenca. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Rokopisni oddelek.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Ana Toroš
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.