Skladenjsko razmerje med istoizraznim prislovom in veznikom – opis glede na njuno mesto in funkcijo v povedi ter obravnava zlasti v SSKJ

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.57589/srl.v70i4.4083

Ključne besede:

veznik, prislov, odvisnik, besedni red, slovar

Povzetek

Prispevek je posvečen vprašanju, kako izbrani prislovi in njihove medsebojne povezave z vezniki pomensko učinkujejo glede na to, kje v povedi stojijo. Ponekod je obravnavana tudi fakultativnost vejice v smislu njenega (ne)vpliva na skladenjski pomen. Pregledno je predstavljen in ovrednoten tudi dosedanji slovarski prikaz teh razmerij zlasti v SSKJ.

Literatura

Viri

Portal Fran. Na spletu.

Korpus pisne slovenščine Gigafida 2.0. Na spletu.

Korpus Gigafida 2.0 v orodju NoSketch Engine. Na spletu.

Literatura

Dejan Gabrovšek, 2018: Podredno izraženi protivnost in pojasnjevalnost. Jezik in slovstvo 63/2–3. 50–57.

Dejan Gabrovšek, 2019: Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil. Jezikoslovni zapiski 25/2. 83–96.

Dejan Gabrovšek, Andreja Žele, 2019: Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v slovenščini. Slavistična revija 67/3. 487–507.

Dejan Gabrovšek, Domen Krvina, 2020: Veznika dokler, dokler ne: raba, pomen in vpliv na vid dejanj, ki jih povezujeta. Slavistična revija 68/3. 335–52.

Jožica Gelb, 1969: Podredje v vlogi priredja. Jezik in slovstvo 14/5. 137–39.

Domen Krvina, 2019: Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 12. 75–93.

Domen Krvina, Andreja Žele, 2018: Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih. Jezikoslovni zapiski 24/1. 7–25.

Nina Ledinek, Andrej Perdih, 2022: Eno- in večbesedne leksikalne enote v slovenščini: opredelitev meje za potrebe izdelave eSSKJ: Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja. Slavistična revija 70/4. 475–488. Tudi na spletu.

Špela Petric, 2018: Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Špela Petric Žižić, 2022: Besedne zveze z vidika slovaropisja na primeru sestavkov eSSKJ. Slavistična revija 70/4. 489–502. Tudi na spletu.

Breda Pogorelec, 2021: Veznik v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Mojca Smolej, 2018: Skladenjske konstrukcije med podredjem in priredjem. Slovenščina 2.0 6/2. 186–205.

Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.

Jože Toporišič, 2004: Slovenska slovnica. Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.

Ada Vidovič Muha, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Andreja Žele, 2016: Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih. Filološke pripombe 14/1. 246‒58.

Prenosi

Objavljeno

2022-12-31

Kako citirati

Gabrovšek, D. in Krvina, D. (2022) „Skladenjsko razmerje med istoizraznim prislovom in veznikom – opis glede na njuno mesto in funkcijo v povedi ter obravnava zlasti v SSKJ“, Slavistična revija, 70(4), str. 573–589. doi: 10.57589/srl.v70i4.4083.

Številka

Letn. 70 Št. 4 (2022)

Rubrike

RAZPRAVE

Licenca

Avtorske pravice (c) 2022 Dejan Gabrovšek, Domen Krvina

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

 

Creative Commons licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.

Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.