Funkcija ženskih dramskih oseb v etičnem loku Cankarjeve dramatike
DOI:
https://doi.org/10.57589/srl.v72i2.4185Ključne besede:
Ivan Cankar, dramatika, ženske dramske osebe, etika, družbaPovzetek
Na podlagi dejstva, da je mogoče vseh sedem Cankarjevih dram razumeti kot zaključeno celoto, ki sledi idiosinkratičnemu vrednostnemu loku, je mogoče določiti ključne avtorjeve vrednote, ki definirajo vsako od besedil posebej. Običajno so nosilci vrednot osrednji protagonisti posamične drame, vendar je mogoče v Cankarjevem primeru ugotoviti, da imajo ženske pomembnejšo vrednostno funkcijo od moških dramskih oseb. Čeprav niso tako poudarjene kot moški in zato vselej nastopajo »v senci«, so ženske praviloma veliko jasneje prepričane in odločneje zagovarjajo vrednote, ki so tudi avtorjeve. S tega stališča je torej mogoče Cankarjeve ženske dramske osebe ugledati kot enakovredne, če ne celo pomenljivejše od moških.
Literatura
Irena Avsenik Nabergoj, 2010: Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: motiv Lepe Vide. Ljubljana: Mladinska knjiga.
France Bernik, 2006a: Ivan Cankar. Maribor: Litera.
France Bernik, 2006b: Ivan Cankar in krščanstvo. Slavistična revija 54/4. 561–70. Na spletu.
Ivan Cankar, 1926: Za narodov blagor. Zbrani spisi III. Ljubljana: Nova založba. 127–227.
Ivan Cankar, 1932: Hlapci. Zbrani spisi XIV. Ljubljana: Nova založba. 226–94.
Ivan Cankar, 1936: Romantične duše. Zbrani spisi XX. Ljubljana: Nova založba. 133–214.
Jožica Čeh Steger, 2004: Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzlerju. Jezik in slovstvo 49/2. 63–72. Tudi na spletu.
Jožica Čeh Steger, 2023: Femme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Slavia Centralis 16/2. 191–206. Tudi na spletu.
Alenka Jensterle-Doležal, 2003: Mitologizacija ženske v Cankarjevi prozi. Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik, Gregor Kocijan. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 109–18.
Peter Kolšek, 2018: Reci tvoji roki, da jo poljubljam: Ivan Cankar in ženske. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Janko Kos, 2010: Aktualnost Ivana Cankarja za 21. stoletje. Sodobnost 74/9. 1083–93. Tudi na spletu.
Marijan Košiček, 2001: Ženska in ljubezen v očeh Ivana Cankarja. Ljubljana: Tangram.
Krištof Jacek Kozak, 2018: Šentflorjanska tragedija ali o umetnosti in morali. Ivan Cankar v medkulturnem prostoru: ob stoti obletnici Cankarjeve smrti. Ur. Jožica Čeh Steger, Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. 262–72.
Primož Kozak, 1980: Temeljni konflikt Cankarjevih dram. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Katja Mihurko Poniž, 2009: Evine hčere: konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848-1902. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici.
Mateja Pezdirc Bartol, 2007: Ženski liki v Cankarjevi dramatiki (s posebnim ozirom na lik matere). Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 54–61. (SSJLK, 43).
Mateja Pezdirc Bartol, 2010: Ženska v Cankarjevi dramatiki. Sodobnost 74/10. 1244–53. Tudi na spletu.
Dušan Pirjevec, 1964: Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Dušan Pirjevec, 1968: Hlapci, heroji, ljudje. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Denis Poniž, 2006: Ivan Cankar, Lepa Vida: poskus interpretacije. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej.
Denis Poniž, 2009: Cankarjeva Vida (drama Lepa Vida) in Kraigherjeva Pepina (drama Školjka) kot primera femme fragile in femme fatale v slovenski dramatiki na prelomu stoletja. Annales 19/1. 231–38. Tudi na spletu.
Alojzija Zupan Sosič, 2023: Ženske v Cankarjevih romanih in nedokončani roman Marta. Slavia Centralis 16/1. 89–109. Tudi na spletu.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Krištof Jacek Kozak
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
