Trubarjeva in Küzmičeva različica slovenskega knjižnega jezika

Avtorji

  • Marko Jesenšek

Ključne besede:

slovenščina, prekmurski knjižni jezik, knjižna norma, vzhodnoslovenski knjižni jezik, osrednjeslovenski knjižni jezik, novoslovenščina, Slovenian language, Prekmurje standard language, literary norm, Eastern Slovenian standard language, Central Slovenian standard language, new Slovenian language

Povzetek

Ob Trubarjevi petstoletnici se ponovno odpirajo vprašanja o razvoju jezika in oblikovanju (enotne) slovenske knjižne norme. Začetki slovenskega knjižnega jezika so povezani z osrednjeslovenskim knjižnojezikovnim izročilom 16. stoletja, v 18. stoletju pa se srečamo še z vzhodnoslovenskim, ki je prav tako preraslo okvire pokrajinskosti in se je razvilo v samostojen knjižni jezik. Slovenščina je imela do sredine 19. stoletja dvojno normo - Trubar in Küzmič sta ustvarila nadnarečna jezikovna sestava, izhajajoča iz govornega in predknjižnega izročila, središčnih narečij in mestne (Trubar) oz. pokrajinske (Küzmič) govorice. Temeljno načelo njune stilistike je bila splošna razumljivost, s preseganjem narečnih posebnosti pa sta svojima jezikoma zagotovila knjižni status ter določila normo in predpis za osrednje- in vzhodnoslovenski knjižni jezik.

Prenosi

Objavljeno

2009-12-15

Kako citirati

Jesenšek, M. (2009) „Trubarjeva in Küzmičeva različica slovenskega knjižnega jezika“, Slavistična revija, 57, str. 199–209. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-16738056 (Pridobljeno: 24 april 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE