Sprememba tipičnega ustroja junakov v slovenskih romanih po letu 1991
Ključne besede:
slovenska književnost, slovenski roman, literarni junaki, hrepenenje, žrtve, pasivnostPovzetek
Razprava se ukvarja s spremembo tipičnega ustroja junakov v slovenskih romanih po letu 1991 - ter posledično s spremembo tipologije slovenskega romana- glede na predpostavke Dušana Pirjevca in Janka Kosa, ki s sprememebo družbenozgodovinskih in kulturnopolitičnih podlag slovenstva (slovenska nacionalna osamosvojitev) napovedujeta tudi spremembo tipičnega slovenskega romana in junaka v njem. Na podlagi analize dvajsetih romanov, natisnjenih po letu 1991, skuša razprava to povezavo preveriti. Kriteriji za uvrstitev ali neuvrstitev romanov v reprezentativni tip slovenskega romana so predvsem poteze njihovih junakov: 1. pasivnost, trpnost, nedejavnost. 2. hrepenenjska struktura; 3. žrtveni položaj. Rezultati analize pokažejo, da večina romanov nadaljuje tradicijo slovenskega romanesknega junaka kot pasivnega hrepenelca in žrtve ter ostaja v sferi reprezentativnega tipa slovenskega romana kot deziluzijskega romana žrtve. Sprememba družbenozgodovinskih in kulturnopolitičnih razmer slovenstva vsaj v preteklem obdobju desetih let ni prinesla pričakovane spremembe tipologije slovenskega romana.Prenosi
Objavljeno
2003-01-15
Kako citirati
FIŠER, B. (2003) „Sprememba tipičnega ustroja junakov v slovenskih romanih po letu 1991“, Slavistična revija, 51(1), str. 71–91. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-21369186 (Pridobljeno: 23 november 2024).
Številka
Rubrike
RAZPRAVE
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.