Podoba Dunaja v slovenski književnosti.

Avtorji

  • Tone SMOLEJ

Ključne besede:

slovenska književnost, imagologija, Dunaj, Govekar, Fran, Cankar, Ivan, Grum, Slavko, Slovene literature, imagology, Vienna

Povzetek

Avstrijska literarna zgodovina se je doslej že ukvarjala s podoba Dunaja v slovenski literaturi. Maria Vera Claricini (1996) je za obširni zbornik Wien als Magnet prispevala razpravo o Cankarjevem Dunaju. Bolj inventivna pa je študija Stefana Simoneka (2004), ki je analiziral zlasti svet dunajskih parkov pri Cankarju. Osrednji slovenski literarni zgodovinar, ki se je ukvarjal s to problematiko, pa je gotovo naš slavljenec France Bernik (1998). Medtem ko so se dosedanji raziskovalci osredinili zlasti na Cankarja, pa želi naša študija prikazati še druge slovenske opisovalce Dunaja in tako orisati nekatere stalnice v slovenski podobi tega mesta.

Prenosi

Objavljeno

2008-03-15

Kako citirati

SMOLEJ, T. (2008) „Podoba Dunaja v slovenski književnosti“., Slavistična revija, 56(3), str. 343–354. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-38013282 (Pridobljeno: 26 december 2024).

Številka

Letn. 56 Št. 3 (2008)

Rubrike

RAZPRAVE

Licenca

 

Creative Commons licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.

Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.