Normativni vidik slovenščine v 3. tisočletju – knjižna slovenščina med realnostjo in idealnostjo

Avtorji

  • Hotimir Tivadar

Ključne besede:

slovenščina, knjižni jezik, knjižna norma, govorjeni jezik, medijski jezik, fonetika, samoglasniki, 21. st., Slovene langugae, standard language norm, spoken language, media speech, phonetics, vowels

Povzetek

Slovenski (knjižni jezik je v strokovni in laični javnosti pogosto predstavljen kot težko naučljiv in težaven jezikovni kod, ki dela pripadnikom različnih narečij precejšnje težave, kar je bilo tudi zapisano v Toporišičevi slovnici. Na drugi strani pa naj bi (verjetno tudi zaradi domnevne neenotnosti in težavnosti) izgubljali na svoji prestižnosti. Analiza samoglasnikov, ki jo bomo predstavili v tem članku, nam dokazuje ravno nasprotno - enotni knjižni jezik opavlja svojo funkcijo v realni idelani podobi in se pri tem ne ozira niti na narečno različnost govorcev.

Prenosi

Objavljeno

2010-01-15

Kako citirati

Tivadar, H. (2010) „Normativni vidik slovenščine v 3. tisočletju – knjižna slovenščina med realnostjo in idealnostjo“, Slavistična revija, 58(1), str. 105–116. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-41941090 (Pridobljeno: 23 december 2024).

Številka

Letn. 58 Št. 1 (2010)

Rubrike

RAZPRAVE

Licenca

 

Creative Commons licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.

Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.