Železo in sanje: Medij in umetnost v filmu

  • Igor Koršič
Ključne besede: medialnost, filmska teorija, ustvarjalna praksa, estetika filma, avantgarde, tehnologija, mediality, film theory, creative process, film aesthetics, avant-garde, technology

Povzetek

Po eni vplivnih filmsko teoretičnih tradicij je medialnost, razumljena na način tehnološkosti filma kot svetlobnega posnetka, zapisa (foto-grafije) resničnosti, tudi temelj za filmsko estetiko. Odvisnost filmske umetnosti od tehnično dokaj zapletenega aparata pa je tako pospeševala kot zavirala razvoj filmske umetnosti. Tradicionalistični krogi so na začetku zgodovine filma zaradi tehnologije (in spet v zadnjih desetletjih, npr. Czesław Miłosz) filmu odrekali status umetnosti. Nasprotno pa so tehnično osnovo filma podpirali pripadniki zgodovinskih in drugih avantgard in revolucionarnih oblasti (vsaj na začetku). Da bi razumeli t. i. realistične teorije, se moramo odpovedati ontološkemu "naivnemu realizmu" in sprejeti filozofijo ontološke diference. Ideosinkratična teorija, utemeljena na osebni izkušnji estetskega predmeta, morda lahko ponudi manjkajoči skupni jezik med nomotetičnimi in ideosinkratičnimi pristopi in med teorijo in prakso v humanistiki, družboslovju in naravoslovju.
Objavljeno
2017-02-15
Kako citirati
Koršič, I. (2017) „Železo in sanje: Medij in umetnost v filmu“, Slavistična revija, 65(2), str. 373-384. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-4330331 (Pridobljeno: 31maj2020).
Rubrike
RAZPRAVE