Govor v sodobnem slovenskem romanu

Avtorji

  • Alojzija Zupan Sosič

Ključne besede:

slovenska književnost, sodobni slovenski roman, tok zavesti, monolog, notranji monolog, dialog, prosti odvisni govor, doživljeni govor, posredovanje govora, Slovene literature, contemporary Slovene novel, stream of consciousness, monologue, internal monologue, dialogue, free indirect speech, mediation of speech

Povzetek

Raziskava sodobnega slovenskega romana zadnjih let (1990-2015) je pokazala, da se je delež govora v njem povečal zaradi več razlogov; najpogostejši je težnja po mimetičnosti in razlikovalnosti govora kot sredstva karakterizacije, prisotna pa je tudi težnja po posodobitvi in deavtomatizaciji pripovedi. Prvo težnjo sem analizirala v romanu Čefurji raus Gorana Vojnovića, drugo pa v romanu Da me je strah? Maruše Krese. Prvi roman je primer tradicionalnega vnosa monologa in dialoga, dialogi pa so v smislu scenarizacije napisani kot prizori, drugi pa je v prepletu monologa, dialoga, notranjega monologa in doživljenega govora znatno bolj sodoben in zapleten - prav sinkretičnost njegovih govornih tehnik se z večperspektivnostjo odpira inovativni družbeni kritiki.

Prenosi

Objavljeno

2015-02-15

Kako citirati

Zupan Sosič, A. (2015) „Govor v sodobnem slovenskem romanu“, Slavistična revija, 63(2), str. 183–195. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-57979490 (Pridobljeno: 13 november 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE