Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja: Časovno-frekvenčna analiza

  • Jurij Bon
  • Urška Perenič
Ključne besede: empirična literarna znanost, branje, tiho branje, kognitivna nevroznanost, možganski ritmi, časovno-frekvenčna analiza, modeli aktiviranih stanj, jezikovna obdelava, empirical literary studies, reading, silent reading, cognitive neuroscience, brain rhythms, time-frequency analyisis, activated states models, language processing

Povzetek

Članek je drugi del prispevka o uporabi EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami, po katerih možgani delujejo po principu specializiranih procesov (t. i. modularni model), nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki v primerjavi s klasično ERP analizo nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. V tem kontekstu so med hitrimi možganskimi ritmi najbolj zanimivi ritmi beta in gama, med počasnimi ritmi pa theta.
Objavljeno
2016-01-15
Kako citirati
Bon, J. in Perenič, U. (2016) „Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja: Časovno-frekvenčna analiza“, Slavistična revija, 64(1), str. 13-32. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-60287330 (Pridobljeno: 20avgust2019).
Rubrike
RAZPRAVE