Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika

Avtorji

  • Helena Dobrovoljc
  • Marko Stabej

Ključne besede:

spol, spolno občutljiva raba jezika - SORJ, neseksistični jezik, ženske oblike

Povzetek

Prispevek obravnava nabor najbolj občutljivih načel v jezikovni rabi, ki jih morata uporabnik in uporabnica slovenščine razrešiti, če se želita sporazumevati v skladu z spolno občutljivo rabo jezika (dalje SORJ) in s tem povezanimi smernicami OZN in EU. Izhajali bomo iz sedmih dokumentov, ki so za slovenščino nastajali med 1995–2018 in ugotovili, kateri položaji se ponavljajo in jih zato ne moremo prezreti kot »markerjev« SORJ.

Literatura

Nikola Bajić, 2012: Spolno (ne)občutljiva raba jezika v Srbiji in Sloveniji v teoriji in praksi. Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. A. Bjelčevič. Ljubljana (SSJLK 48). 124–28. Tudi na spletu.

Greville Corbett, 2001: Gender. Cambridge: Cambridge University Press.

Aleksandra Derganc, 2017: Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini. Jezikoslovni zapiski 23/2. 125–30. Tudi na spletu.

Helena Dobrovoljc, 2017: Ime poklica v ženskem spolu – tajnik VI. v vzgoji in izobraževanju. Jezikovna svetovalnica. Na spletu.

Gender-neutral language in the European Parliament. 2018. (SEP2) Na spletu.

Marlis Hellinger, 2001: English – Gender in a global language. Gender Across Languages: The linguistic representation of women and men. I. del. Ur. M. Hellinger, H. Bußmann. John Benjamins Publishing Company. Amsterdam – Philadelphia. 105–14.

Marlis Hellinger, Hadumod Bussmann, 2001: Gender across languages. The linguistic representation of women and men. Gender across languages: The linguistic representation of women and men. I. del. Ur. M. Hellinger, H. Bußmann. John Benjamins Publishing Company. Amsterdam – Philadelphia. 1–25.

Simona Kranjc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 32). 233–39.

Neseksistična raba jezika v Evropskem parlamentu, 2008. (SEP) Na spletu.

Nomotehnične smernice Službe vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Na spletu.

Geoffrey K. Pullum, 2004: Ideology, Power, and Linguistic Theory. Modern Language Association.

Muriel R. Schulz, 1975: The semantic derogation of woman. Language and sex: Difference and dominance. Ur. B. Thorne, N. Henley. Rowley. MA: Newbury House. 64–75.

Mitja Skubic, 1973: Norma in sistem. Jezik in slovstvo. 128–32.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014: 2. izdaja. Na spletu.

Slovenski pravopis, 2001. Na spletu.

Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. 2018. SSEM. Ur. M. Šauperl, J. Jeram. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Renata Šribar, 2010: Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Komisija za ženske v znanosti. Na spletu.

Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Vključujoče komuniciranje v Generalnem sekretariatu Sveta, 2018. SSEU. Na spletu.

Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik, 1996: Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Spol: Ž. Ur. L. Bogovič, Z. Skušek. Ljubljana: KUD France Prešeren, Institutum Studiorum Humanitatis. 163–77.

Prenosi

Objavljeno

2019-07-02

Kako citirati

Dobrovoljc, H. in Stabej, M. (2019) „Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika“, Slavistična revija, 67(2), str. 373–384. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/2019-2-1-25 (Pridobljeno: 5 december 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE