Linguistic Choices in Slovenian Guidelines for Gender-Sensitive Language Use
Keywords:
gender inclusive language, non-sexist language, feminine formsAbstract
The present article addresses a set of highly specific language principles with which Slovenian users must engage if they wish to communicate in gender-inclusive language and according to U.N. and EU guidelines. The principles are derived from seven documents that were created for the Slovenian language in the period 1995–2018. On the basis of these documents, we determine which principles recur and should therefore be recognized as “markers” of gender-inclusive language.
References
Nikola Bajić, 2012: Spolno (ne)občutljiva raba jezika v Srbiji in Sloveniji v teoriji in praksi. Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. A. Bjelčevič. Ljubljana (SSJLK 48). 124–28. Tudi na spletu.
Greville Corbett, 2001: Gender. Cambridge: Cambridge University Press.
Aleksandra Derganc, 2017: Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini. Jezikoslovni zapiski 23/2. 125–30. Tudi na spletu.
Helena Dobrovoljc, 2017: Ime poklica v ženskem spolu – tajnik VI. v vzgoji in izobraževanju. Jezikovna svetovalnica. Na spletu.
Gender-neutral language in the European Parliament. 2018. (SEP2) Na spletu.
Marlis Hellinger, 2001: English – Gender in a global language. Gender Across Languages: The linguistic representation of women and men. I. del. Ur. M. Hellinger, H. Bußmann. John Benjamins Publishing Company. Amsterdam – Philadelphia. 105–14.
Marlis Hellinger, Hadumod Bussmann, 2001: Gender across languages. The linguistic representation of women and men. Gender across languages: The linguistic representation of women and men. I. del. Ur. M. Hellinger, H. Bußmann. John Benjamins Publishing Company. Amsterdam – Philadelphia. 1–25.
Simona Kranjc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 32). 233–39.
Neseksistična raba jezika v Evropskem parlamentu, 2008. (SEP) Na spletu.
Nomotehnične smernice Službe vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Na spletu.
Geoffrey K. Pullum, 2004: Ideology, Power, and Linguistic Theory. Modern Language Association.
Muriel R. Schulz, 1975: The semantic derogation of woman. Language and sex: Difference and dominance. Ur. B. Thorne, N. Henley. Rowley. MA: Newbury House. 64–75.
Mitja Skubic, 1973: Norma in sistem. Jezik in slovstvo. 128–32.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014: 2. izdaja. Na spletu.
Slovenski pravopis, 2001. Na spletu.
Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. 2018. SSEM. Ur. M. Šauperl, J. Jeram. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Renata Šribar, 2010: Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Komisija za ženske v znanosti. Na spletu.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Vključujoče komuniciranje v Generalnem sekretariatu Sveta, 2018. SSEU. Na spletu.
Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik, 1996: Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Spol: Ž. Ur. L. Bogovič, Z. Skušek. Ljubljana: KUD France Prešeren, Institutum Studiorum Humanitatis. 163–77.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
