Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah – slovenska in italijanska osebna občna imena za javne funkcije
Ključne besede:
slovnični spol, leksikalni spol, referenčni spol, socialni spol, slovensko-italijanska kontrastivna analizaPovzetek
Prispevek obravnava jezikoslovne spolne kategorije v slovenščini in italijanščini, v prvi vrsti pri osebnih občnih imenih za nekatere javne funkcije (npr. minister, ministrica, il ministro, la ministra). Oba jezika poznata imena moškega in ženskega slovničnega in leksikalnega spola; referenčni spol moških imen je širši, saj se lahko nanašajo na moške, moške in/ali ženske odnosnice, v italijanščini tudi le na ženske. Ujemanje kaže na vodilno vlogo slovničnega (in z njim prekrivnega leksikalnega) spola, čeprav lahko prevlada tudi referenčni, predvsem ko gre za spolno izključujoče kategorije kot pri analiziranih imenih za javne funkcije v italijanščini. Izbrane javne položaje so ženske lahko zasedale šele v 40. letih 20. stoletja, še danes so na teh položajih večinoma moški (izjema so sodnice), kar kaže na prevladujoč moški socialni spol.
Literatura
Anton Bajec idr. (ur.), 1998: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.
Greville Corbett, 1991: Gender. Cambridge: CUP.
Corpus CORIS. Na spletu.
Ursula Doleschal, 2015: Gender in Slovenian. Gender Across Languages IV. Ur. M. Hellinger, H. Motschenbacher. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. 335–68.
Anna Gudmundson, 2010: L’acquisizione del genere grammaticale in italiano L2. Stockholm: Stockholms universitet.
Marlis Hellinger in Hadumond Bussmann, 2001: Gender Across languages. The linguistic representation of women and men. Gender Across Languages I. Ur. M. Hellinger, H. Bussmann. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. 1–25.
Živa Humer, Saša Panić, 2015: Politika enakosti spolov v Sloveniji. Bruselj: EU.
Simona Kranjc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbena funkcijskost jezika. Ur. A. Žele. Ljubljana: FF (Obdobja, 32). 233–9.
Korpus Kres. Na spletu.
La classificazione delle professioni 2013. Roma: ISTAT.
Nataša Logar, 2009: Kotički pravnega jezika. Ljubljana: GV Založba.
Silvia Luraghi, 2011: The origin of the Proto-Indo-European gender system: Typological considerations. Folia Linguistica 45/2. 435–64.
Carla Marcato, 2016: Gerghi. Lingua e giovani. Lingua e genere. Manuale di linguistica italiana. Ur. S. Lubello. Berlin/Boston: De Gruyter. 351–70.
Gianna Marcato, Eva-Maria Thüne, 2002: Gender and female visibility in Italian. Gender Across Languages II. Ur. M. Hellinger, H. Bussmann. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. 187–217.
Dunja Mladenić, 2007: Biti ali ne biti ženska v znanosti. Ljubljana: IJS.
Katarina Mohorič, 2017: Vpliv spreminjanja ženske vloge v družbi na razvoje predšolske vzgoje na Slovenskem: Magistrsko delo. Ljubljana: PeF.
Giovanni B. Moretti, 2006: L’italiano come prima o seconda lingua nelle sue varietà scritte e parlate. Perugia: Guerra.
Heiko Motschenbacher, 2010: Language, Gender and Sexuality: Poststructuralist perspectives. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins.
Cecilia Robustelli, 2012: Linee guida per l’uso del genere nel linguaggio amministrativo. Firenze: Accademia della Crusca, Comune di Firenze.
Francesco Sabatini, Vittorio Coletti, 2011: Dizionario della Lingua Italiana. Milano: RCS Libri.
Irena Selišnik, 2007: Časovni trak. Pozabljena polovica. Ur. A. Šelih (predsednica) idr. Ljubljana: Tuma, SAZU. 583–86.
Luca Serianni, 1991: Grammatica italiana: Italiano comune e lingua letteraria. Torino: UTET.
Standardna klasifikacija poklicev 2008. Ljubljana: SURS.
Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ.
Jože Toporišič, 2003: Oblikoslovne razprave. Ljubljana: ZRC SAZU.
Jože Toporišič, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. SSJLK. Ur. A. Derganc. Ljubljana: FF. 69–79.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
