Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih

Avtorji

  • Simona Kranjc

Ključne besede:

spolno občutljiva raba jezika, stereotipnost spolnih vlog, generičnost moškega spola

Povzetek

V prispevku se avtorica osredotoča na nekatera vprašanja o jeziku in spolu, ki se zastavljajo ob učnih gradivih za osnovno šolo. Ob tem se ustavi ob vprašanjih naslavljanja učencev in učenk v navodilih, rabi generičnega moškega spola v primerih in spolno stereotipnih vsebinah tako v verbalnih kot tudi neverbalnih delih sporočila.

Literatura

Katarzyna Bednarska, 2013: Kdo naj dela, kdo pa skrbi za otroke? Spolni stereotipi v slovarjih. Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 32). 35–42. Tudi na spletu.

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj, Marja Bešter Turk, 2014: Gradim slovenski jezik 4, drugi del. Ljubljana: Rokus Klett. (Vir 2).

Penelope Eckert, Sally McConnell Ginet, 22013: Lanuage and Gender. Cambridge: Cambridge University Press.

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Na spletu.

Vojko Gorjanc, Alenka Morel, 2013: V zagovor kritične analize diskurza. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 32). 141–47. Tudi na spletu.

Janet Jenkins, 1995: Producing Gender Sensitive Learning Materials. Vancouver: The Commonwealth of Learning. Na spletu.

Vera Kozmik, Jasna Jeram, 1995: Neseksistična raba jezika. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko.

Simona Kranjc, Tatjana Kokalj, 2005: Moja slovenščina 4. Domžale: Izolit. (Vir 1).

Simona Kranjc, Martina Ožbot, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. A. Žele. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 32). 233–239. Tudi na spletu.

Olga Kunst Gnamuš, Vika Slabe, 1992: Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana: DZS.

Rae Lesser Blumberg, 2007: Gender bias in textbooks: A hidden obstacle on the road to gender equality in education. Unesco. Na spletu.

Nomotehnične smernice, 22008. Ljubljana: Uradni list. [Izdajatelj: Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo].

Breda Pogorelec, 1997: Slovenska skladnja in poimenovanja ženskih oseb. Dodatek k 33. SSJLK. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 1–9.

Marko Stabej, 1995: Kdaj bodo lastovci ponosno in svobodno letali ob lastovkah. Delo 37/27 2. 2. 1995. 9.

Marko Stabej, 1997: Seksizem kot jezikovnopolitični problem. 33. SSJLK. Zbornik predavanj. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 57–68.

Jane Sunderland, 2010: Researching Language and Gender. Continuum Companion to Research Methods in Applied Linguistics. Ur. B. Paltridge, A. Phakiti. London: Continuum International Publishing Group.

Renata Šribar, 2010: Interne smernice za občutljivo rabo jezika. Na spletu.

Mary Talbot, 22010: Language and Gender. Cambridge: University Press.

Deborah Tannen, 1994: Gender and Discourse. New York: Oxford University Press.

Neža Umek, 2008: Feminizacija v slovenščini in francoščini: družbeni in/ali jezikovni problem?: Diplomsko delo. Ljubljana: FDV in FF.

Ustava Republike Slovenije. Na spletu.

Jef Verschueren, 2000: Razumeti pragmatiko. Prev. I. Prosenc Šegula. Ljubljana: *cf.

Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69–79.

Prenosi

Objavljeno

2019-07-02

Kako citirati

Kranjc, S. (2019) „Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih“, Slavistična revija, 67(2), str. 395–404. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/2019-2-1-27 (Pridobljeno: 14 december 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE