Književnost kot kulturna ekologija na primeru Geistrovega romana Risarica

  • Jožica Čeh Steger Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Ključne besede: ekološka literarna veda, zagovorništvo narave, književnost kot metaforični ekosistem, kulturnoekološki model književnosti, Iztok Geister

Povzetek

Kulturna ekologija, ki razlaga človeško kulturo na osnovi evolucijske teorije in s pomoč­jo ekoloških pojmov, pripiše književnosti v ekosistemu kulture posebno mesto in ekološko funkcijo. V pričujočem prispevku je na podlagi Zapfovega kulturnoekološkega funkcijskega modela književnosti predstavljen Geistrov roman Risarica (2012), v katerem so prepoznavne značilnosti kulturnokritičnega metadiskurza, imaginativnega protidiskurza in reintegrativnega interdiskurza. Geister se zavzema za neantropocentrično etiko narave, zagovorništvo narave razlaga v naravoslovnih esejih, strokovnih knjigah in člankih, na estetski način prihaja do izraza tudi v njegovih leposlovnih delih.

Literatura

Gernot Böhme, 1989: Für eine ökologische Naturästhetik. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp Verlag.

Gernot Böhme, 1995: Atmosphäre. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp Verlag.

Benjamin Bühler, 2016: Ecocriticism. Grundlagen, Theorien, Interpretationen. Stuttgart: J. B. Metzler Verlag.

Jožica Čeh Steger, 2015: Ekokritika in literarne upodobitve narave. Maribor: Litera.

Gabriele Dürbeck, Urte Stobbe (ur.), 2015: Ecocriticism. Eine Einführung. Köln, Weimar, Wien: Böhlau.

Mihail Epštejn, 2012: Znak_vrzeli. O prihodnosti humanističnih ved. Prevedel in spremno besedo napisal Blaž Podlesnik. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.

Alwin Fill, 1993: Ökolinguistik. Eine Einführung. Tübingen: Gunter Narr V.

Peter Finke, 1996: Sprache als missing link zwischen natürlichen und kulturellen Ökosistemen. Überlegungen zur Weiterentwicklung der Sprachökologie. Sprachökologie und Ökolinguistik. Ur. Alwin Fill. Tübingen: Stauffenberg. 27–48.

Iztok Geister, 1994: Zagovori narave. V samozaložbi.

Iztok Geister, 2002: Pospala poželenja. Koper: Zavod za favnistiko Koper.

Iztok Geister, 2006a: Dopuščanje narave: esej o naravovarstveni estetiki. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Iztok Geister, 2006b: Popotovanje od Pirana do Ankarana: naravopisni esej. Koper: Zavod za favnistiko Koper.

Iztok Geister, 2010: Narava, kot jo vidi narava. Koper: Zavod za favnistiko Koper.

Iztok Geister, 2012: Risarica. Koper: Zavod za favnistiko Koper.

Iztok Geister, 2013: Newyorški dnevnik. Oblikovanje in fotografije Nika Koršič. Koper: Zavod za favnistiko.

Iztok Geister, 2018: Navsezadnje o smislu OHO-ja. Spletni čas (28. 7.). Tudi na spletu.

Stefan Hofer, 2007: Die Ökologie der Literatur. Eine systemtheoretische Annäherung. Mit einer Studie zu Werken Peter Handkes. Bielefeld: transcript Verlag.

Serenella Iovino, 2013: Ecocriticism oder: Wenn die Literatur vom Anderem spricht. Theorien der Literaturen. Grundlagen und Perspektiven, 6. Ur. Gunter Butzer, Hubert Zapf. Tübingen: A. Francke. 205–16.

Miha Javornik, 2007: Ekologija teksta in ruska kultura 20. stoletja. Primerjalna književnost 30/1. 55‒69.

Miha Javornik, 2019: Čistka kultur? Seveda. Tako kot njihovo svinjanje. Slavica Tergestina 22/1. 28‒49.

Barbara Jurša, 2013: Presečišča med ekokritiko in postkolonialnimi študijami. Primerjalna književnost 36/1. 179‒98.

Vilko Novak, 2015: Slovar stare knjižne prekmurščine. Drugi natis. Ljubljana: Založba ZRC.

Slovensko-nemški slovar, P‒Ž. Reproducirani ponatis, 1974. Ur. Maks Pleteršnik. Ljubljana: CZ. Tudi na spletu.

Christiane Sollte - Gresser, Claudia Schmitt (ur.), 2017: Literatur und Ökologie. Neue literatur- und kulturwissenschaftliche Perspektiven. Bielefeld: Aisthesis V.

Vladka Tucovič, 2006: Kratka pripovedna proza Iztoka Geistra: med reizmom in esejistiko. Slovenska kratka pripovedna proza. Ur. Irena Novak - Popov. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik (Obdobja, 23). 179–90.

Tomo Virk, 2007: Primerjalna književnost na prelomu tisočletja. Kritični pregled. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Hubert Zapf, 2002: Literatur als kulturelle Ökologie. Zur kulturellen Funktion imaginativer Texte an Beispiel des amerikanischen Romans. Tübingen: Max Niemayer Verlag.

Hubert Zapf(ur.), 2008: Kulturökologie und Literatur: Beiträge zu einem transdisziplinären Paradigma der Literaturwissenschaft. Heidelberg: Universitätsverlag Winter.

Objavljeno
2021-06-30
Kako citirati
Čeh StegerJ. (2021) „Književnost kot kulturna ekologija na primeru Geistrovega romana Risarica“, Slavistična revija, 69(2), str. 211–224. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/3931 (Pridobljeno: 22september2021).
Rubrike
RAZPRAVE