Šenoov Karamfil in Prešeren: nacionalistični krst v objemu slovenskih gora
Ključne besede:
France Prešeren, August Šenoa, Valentin Vodnik, Žiga Zois, kulturni nacionalizem, slovenska poezija, panslavizem, ilirizem, slovenske gore, Triglav, slap Savica, BohinjPovzetek
Razprava obravnava dobro znano zgodbo o Prešernovi poeziji in Šenoovi avtobiografski noveli Karamfil sa pjesnikova groba (1878), a vanjo vstopa z nove perspektive. Po eni strani zasleduje transformacijo gorske krajine v mitski kraj slovenstva, ki je potekala v starejši slovenski poeziji, hkrati pa Šenoovo nacionalno »spreobrnitev« obravnava v širšem kontekstu evropskega kulturnega nacionalizma in komemorativnih kultov pesnikov.
Literatura
Štefan Barbarič, 1982: Šenoa in Slovenci. Jezik in slovstvo 27/4. 93–99.
Anton Bezenšek, 1879: Svečanost o priliki sedemdesetletnice dr. Janeza Bleiweisa dne 19. novembra 1878. Zagreb: Jugoslav. stenografa.
Marijan Dović, 2017: Prešeren po Prešernu: Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Ljubljana: LUD Literatura.
Marijan Dović, Jón Karl Helgason, 2017: National Poets, Cultural Saints: Cabonization and Commemorative Cults of Writers in Europe. Leiden: Brill.
Marijan Dović, 2019: »Pervi slovenski pesnik« in slovenski pesniški kulti. Oživljeni Vodnik: razprave o Valentinu Vodniku. Ur. Andreja Legan Ravnikar, Irena Orel, Alenka Jelovšek. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 207–37.
Ivo Frangeš, 1987: Povijest hrvatske književnosti. Zagreb, Ljubljana: Nakladni zavod Matice hrvatske, Cankarjeva založba.
Ivo Frangeš, 1997: Cvijetak ljubavi, rodoljublju i čovjekoljublju. August Šenoa: Karamfil sa pjesnikova groba. Nagelj s pesnikovega groba. Zagreb, Ljubljana: HAZU, SAZU. 99–115.
Alfonz Gspan (ur.), 1979: Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja. II. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica.
Ivan Hribar, 1928: Moji spomini I. Ljubljana: Tiskarna Merkur.
Urban Jarnik, 2002: Urban Jarnik. Pesmi in prevodi. Ur. Erik Prunč. Celovec: SNI Urban Jarnik.
Andraž Jež, 2016: Stanko Vraz in nacionalizem. Od narobe Katona do narobe Prešerna. Ljubljana: Založba ZRC.
France Kidrič, 1938: Zgodovina slovenskega slovstva. Od začetkov do Zoisove smrti. Ljubljana: Slovenska matica.
Janko Kos, 1973: Vodnikov Vršac in opisna poezija narave. Slavistična revija 21/4. 389–412.
Kuća Šenoa. Spletna stran muzeja. Na spletu.
Fran Levstik, 1854: Pesmi. Ljubljana: Jožef Blaznik.
Marko Marinčič, 2011: Križ nad slovansko Trojo. Latinski palimpsesti v Prešernovem Krstu pri Savici. Ljubljana: Slovenska matica.
Franjo Marković, 1908: U spomen Augusta Šenoe. August Šenoa: Izabrane pjesme. Zagreb: Naklada knjižare L. Hartmana. XI–XXXVI.
Peter Mikša, Kornelija Ajlec, 2015: Slovensko planinstvo. Slovene Mountaineering. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
Peter Mikša, Maja Vehar, 2019: »Na Vršac mi stopi in sedi«: Sodelovanje Žige Zoisa in Valentina Vodnika pri raziskovanju Triglavskega pogorja. Oživljeni Vodnik: razprave o Valentinu Vodniku. Ur. Andreja Legan Ravnikar, Irena Orel, Alenka Jelovšek. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 179–92.
Fran Orožen, 1895: Valentin Vodnik kot turist in turistiški pisatelj. Planinski vestnik 1/7. 97–104; 1/8. 115–22.
Jože Pogačnik, 1997: Iskanje lastne podobe. August Šenoa: Karamfil sa pjesnikova groba. Nagelj s pesnikovega groba. Zagreb, Ljubljana: HAZU, SAZU. 115–31.
France Prešeren, 1836: Kerşt per Şavizi: povést v versih. Ljubljana: Jožef Blaznik.
France Prešeren, 1847: Poezije. Ljubljana: Jožef Blaznik.
France Prešeren, 1965: Zbrano delo I. Ur. Janko Kos. Ljubljana: DZS.
Kristina Riman, 2017: Hrvatsko-slovenske veze v putopisima Josipa Starèa. Slavistična revija 65/ 1. 169–82. Tudi na spletu.
Sanja Roić, 2003: La luna, la tomba e il garofano. Viaggio postumo di Prešeren e di Šenoa in Italia. Prešerniana. Ur. Janja Jerkov, Miran Košuta. Rim: Il calamo. 151–70.
Anton Slodnjak, 1952: Nekaj »spominov« na Avgusta Šenoa in nekaj pogledov na njegovo pričujočo »dijaško zgodbico«. Avgust Šenoa: Nagelj s pesnikovega groba. Karamfil sa pjesnikova groba. Prev. Alojzij Bolhar. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod.
August Šenoa, 1997: Karamfil sa pjesnikova groba. Djačka pričica. Nagelj s pesnikovega groba. Dijaška zgodbica. Ur. Ivo Frangeš, Jože Pogačnik, Mladen Kuzmanović. Prev. Alojzij Bolhar. Zagreb, Ljubljana: HAZU, SAZU.
August Šenoa, 1963: Sabrana djela. Knjiga I. Ur. Slavko Ježić. Zagreb: Znanje.
August Šenoa, 1964: Sabrana djela. Knjiga XI. Ur. Slavko Ježić. Zagreb: Znanje.
Zdenko Škreb, 1957: Šenoa, Karamfil sa pjesnikova groba: interpretacija. Umjetnost riječi 1/1. 9–28.
Zdenko Škreb, 1978: August Šenoa, prvi hrvatski romanopisac. Hrvatska književnost u evropskom kontekstu. Ur. Aleksandar Flaker, Krunoslav Pranjić. Zagreb: Liber, Filozofski fakultet. 363–80.
Josipina Turnogradska, 1899: Na Prešernovem grobu. Dom in svet 12/19. 608.
Valentin Vodnik, 1988: Zbrano delo. Ur. Janko Kos. Ljubljana: DZS.
Žiga Zois, 1859: Briefe des Freih. Sigm. Zois an Vodnik. Vodnikov spomenik. Vodnik–Album. Ur. Etbin H. Costa. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg. 45–62.
Žiga Zois, 1973: Pisma barona Žige Zoisa Vodniku. Pohlin, Zois, Linhart, Vodnik. Izbrano delo. Ur. Janko Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga. 15–58.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
