Šenoov Karamfil in Prešeren: nacionalistični krst v objemu slovenskih gora

Avtorji

Ključne besede:

France Prešeren, August Šenoa, Valentin Vodnik, Žiga Zois, kulturni nacionalizem, slovenska poezija, panslavizem, ilirizem, slovenske gore, Triglav, slap Savica, Bohinj

Povzetek

Razprava obravnava dobro znano zgodbo o Prešernovi poeziji in Šenoovi avtobiografski noveli Karamfil sa pjesnikova groba (1878), a vanjo vstopa z nove perspektive. Po eni strani zasleduje transformacijo gorske krajine v mitski kraj slovenstva, ki je potekala v starejši slovenski poeziji, hkrati pa Šenoovo nacionalno »spreobrnitev« obravnava v širšem kontekstu evropskega kulturnega nacionalizma in komemorativnih kultov pesnikov.

Literatura

Štefan Barbarič, 1982: Šenoa in Slovenci. Jezik in slovstvo 27/4. 93–99.

Anton Bezenšek, 1879: Svečanost o priliki sedemdesetletnice dr. Janeza Bleiweisa dne 19. novembra 1878. Zagreb: Jugoslav. stenografa.

Marijan Dović, 2017: Prešeren po Prešernu: Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Ljubljana: LUD Literatura.

Marijan Dović, Jón Karl Helgason, 2017: National Poets, Cultural Saints: Cabonization and Commemorative Cults of Writers in Europe. Leiden: Brill.

Marijan Dović, 2019: »Pervi slovenski pesnik« in slovenski pesniški kulti. Oživljeni Vodnik: razprave o Valentinu Vodniku. Ur. Andreja Legan Ravnikar, Irena Orel, Alenka Jelovšek. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 207–37.

Ivo Frangeš, 1987: Povijest hrvatske književnosti. Zagreb, Ljubljana: Nakladni zavod Matice hrvatske, Cankarjeva založba.

Ivo Frangeš, 1997: Cvijetak ljubavi, rodoljublju i čovjekoljublju. August Šenoa: Karamfil sa pjesnikova groba. Nagelj s pesnikovega groba. Zagreb, Ljubljana: HAZU, SAZU. 99–115.

Alfonz Gspan (ur.), 1979: Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja. II. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica.

Ivan Hribar, 1928: Moji spomini I. Ljubljana: Tiskarna Merkur.

Urban Jarnik, 2002: Urban Jarnik. Pesmi in prevodi. Ur. Erik Prunč. Celovec: SNI Urban Jarnik.

Andraž Jež, 2016: Stanko Vraz in nacionalizem. Od narobe Katona do narobe Prešerna. Ljubljana: Založba ZRC.

France Kidrič, 1938: Zgodovina slovenskega slovstva. Od začetkov do Zoisove smrti. Ljubljana: Slovenska matica.

Janko Kos, 1973: Vodnikov Vršac in opisna poezija narave. Slavistična revija 21/4. 389–412.

Kuća Šenoa. Spletna stran muzeja. Na spletu.

Fran Levstik, 1854: Pesmi. Ljubljana: Jožef Blaznik.

Marko Marinčič, 2011: Križ nad slovansko Trojo. Latinski palimpsesti v Prešernovem Krstu pri Savici. Ljubljana: Slovenska matica.

Franjo Marković, 1908: U spomen Augusta Šenoe. August Šenoa: Izabrane pjesme. Zagreb: Naklada knjižare L. Hartmana. XI–XXXVI.

Peter Mikša, Kornelija Ajlec, 2015: Slovensko planinstvo. Slovene Mountaineering. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.

Peter Mikša, Maja Vehar, 2019: »Na Vršac mi stopi in sedi«: Sodelovanje Žige Zoisa in Valentina Vodnika pri raziskovanju Triglavskega pogorja. Oživljeni Vodnik: razprave o Valentinu Vodniku. Ur. Andreja Legan Ravnikar, Irena Orel, Alenka Jelovšek. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 179–92.

Fran Orožen, 1895: Valentin Vodnik kot turist in turistiški pisatelj. Planinski vestnik 1/7. 97–104; 1/8. 115–22.

Jože Pogačnik, 1997: Iskanje lastne podobe. August Šenoa: Karamfil sa pjesnikova groba. Nagelj s pesnikovega groba. Zagreb, Ljubljana: HAZU, SAZU. 115–31.

France Prešeren, 1836: Kerşt per Şavizi: povést v versih. Ljubljana: Jožef Blaznik.

France Prešeren, 1847: Poezije. Ljubljana: Jožef Blaznik.

France Prešeren, 1965: Zbrano delo I. Ur. Janko Kos. Ljubljana: DZS.

Kristina Riman, 2017: Hrvatsko-slovenske veze v putopisima Josipa Starèa. Slavistična revija 65/ 1. 169–82. Tudi na spletu.

Sanja Roić, 2003: La luna, la tomba e il garofano. Viaggio postumo di Prešeren e di Šenoa in Italia. Prešerniana. Ur. Janja Jerkov, Miran Košuta. Rim: Il calamo. 151–70.

Anton Slodnjak, 1952: Nekaj »spominov« na Avgusta Šenoa in nekaj pogledov na njegovo pričujočo »dijaško zgodbico«. Avgust Šenoa: Nagelj s pesnikovega groba. Karamfil sa pjesnikova groba. Prev. Alojzij Bolhar. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod.

August Šenoa, 1997: Karamfil sa pjesnikova groba. Djačka pričica. Nagelj s pesnikovega groba. Dijaška zgodbica. Ur. Ivo Frangeš, Jože Pogačnik, Mladen Kuzmanović. Prev. Alojzij Bolhar. Zagreb, Ljubljana: HAZU, SAZU.

August Šenoa, 1963: Sabrana djela. Knjiga I. Ur. Slavko Ježić. Zagreb: Znanje.

August Šenoa, 1964: Sabrana djela. Knjiga XI. Ur. Slavko Ježić. Zagreb: Znanje.

Zdenko Škreb, 1957: Šenoa, Karamfil sa pjesnikova groba: interpretacija. Umjetnost riječi 1/1. 9–28.

Zdenko Škreb, 1978: August Šenoa, prvi hrvatski romanopisac. Hrvatska književnost u evropskom kontekstu. Ur. Aleksandar Flaker, Krunoslav Pranjić. Zagreb: Liber, Filozofski fakultet. 363–80.

Josipina Turnogradska, 1899: Na Prešernovem grobu. Dom in svet 12/19. 608.

Valentin Vodnik, 1988: Zbrano delo. Ur. Janko Kos. Ljubljana: DZS.

Žiga Zois, 1859: Briefe des Freih. Sigm. Zois an Vodnik. Vodnikov spomenik. Vodnik–Album. Ur. Etbin H. Costa. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg. 45–62.

Žiga Zois, 1973: Pisma barona Žige Zoisa Vodniku. Pohlin, Zois, Linhart, Vodnik. Izbrano delo. Ur. Janko Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga. 15–58.

Prenosi

Objavljeno

2021-10-05

Kako citirati

Dović, M. (2021) „Šenoov Karamfil in Prešeren: nacionalistični krst v objemu slovenskih gora“, Slavistična revija, 69(3), str. 281–295. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/3943 (Pridobljeno: 29 marec 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE