O pomenu, glagolski vezljivosti in števnosti pri slovenskem glagolniku
Ključne besede:
slovenščina, izglagolska izpeljava, glagolnik, vezljivost, števnostPovzetek
Prispevek obravnava pomen slovenskega glagolnika v odnosu do glagolske vezljivosti in števnosti. V številnih analizah, mdr. v Bajec (1950), Žele (1993), Toporišič (2000), Žele (2001) ter Vidovič Muha (2011), sta pri glagolniku prepoznana dva besedotvorna pomena: pomen glagolskega dejanja, ki je osnovni pomen, ter ostali pomenski odtenki, najpogosteje posledica, proizvod, predmet ali učinek glagolskega dejanja. V prvem pomenu je glagolnik nešteven, v drugem pa je lahko tudi števen. V pričujočem članku pokažemo, da v slovenščini obstaja še dodatna kombinacija – glagolnik s pomenom glagolskega dejanja, ki je števen.
Literatura
Artemis Alexiadou, 2001: Functional Structure in Nominals. Nominalization and Ergativity. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
Artemis Alexiadou, Melita Stavrou, 2007: Noun Phrase in the Generative Perspective. Berlin, New York: Mouton de Gruyter.
Anton Bajec, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika I. Izpeljava samostalnikov. Ljubljana: SAZU.
Matea Andrea Birtić, 2004: Događajnost in unutarnji ustroj glagolskih imenica na -nje. Filologija 42. 23–46.
Gigafida 2.0. Korpusna besedilna zbirka. Na spletu.
Jane Grimshaw, 1990: Argument Structure. Cambridge, Mass.: MIT Press.
Gašper Ilc, 2016: Construction or constructing? Some observations on English deverbal and gerundial nouns. Elope 13/2. 153–64.
Marie Laurence Knittel, 2019: Lexical Aspect and Number Variation in French Complex Event Nominals. Glossa: a journal of general linguistics 4/1. 50. 1–30.
Janez Orešnik, 1994: Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.
Carme M. Picallo, 1991: Nominals and nominalizations in Catalan. Probus 3. 279–316.
James Pustejovsky, 1991: The Syntax of Event Structure. Cognition 41. 47–81.
Petra Sleeman, Ana Maria Brito, 2010: Nominalization, Event, Aspect and Argument Structure: A Syntactic Approach. Argument Structure and Syntactic Relations. Ur. Maia Duguine, Susana Huidobro, Nerea Madariaga. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. 113–29.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja Maribor.
Ada Vidovič Muha, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL.
Andreja Žele, 1993: Besedotvorne in skladenjske lastnosti glagolnika (tipološka primerjava s češčino na podlagi publicističnega gradiva). Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Andreja Žele, 1997: Slovenski razvoj besedotvornih pomenov pri izglagolskih samostalnikih, posebno pri glagolniku. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 1. 69–90.
Andreja Žele, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku: s poudarkom na glagolu. Ljubljana: ZRC SAZU.
Sašo Živanović, 2015: Kvantifikacijski vidiki logične oblike v minimalistični teoriji jezika. Ljubljana: ZRC SAZU.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.