O pomenu, glagolski vezljivosti in števnosti pri slovenskem glagolniku

Avtorji

  • Tatjana Marvin Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ključne besede:

slovenščina, izglagolska izpeljava, glagolnik, vezljivost, števnost

Povzetek

Prispevek obravnava pomen slovenskega glagolnika v odnosu do glagolske vezljivosti in števnosti. V številnih analizah, mdr. v Bajec (1950), Žele (1993), Toporišič (2000), Žele (2001) ter Vidovič Muha (2011), sta pri glagolniku prepoznana dva besedotvorna pomena: pomen glagolskega dejanja, ki je osnovni pomen, ter ostali pomenski odtenki, najpogosteje posledica, proizvod, predmet ali učinek glagolskega dejanja. V prvem pomenu je glagolnik nešteven, v drugem pa je lahko tudi števen. V pričujočem članku pokažemo, da v slovenščini obstaja še dodatna kombinacija – glagolnik s pomenom glagolskega dejanja, ki je števen.

Literatura

Artemis Alexiadou, 2001: Functional Structure in Nominals. Nominalization and Ergativity. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.

Artemis Alexiadou, Melita Stavrou, 2007: Noun Phrase in the Generative Perspective. Berlin, New York: Mouton de Gruyter.

Anton Bajec, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika I. Izpeljava samostalnikov. Ljubljana: SAZU.

Matea Andrea Birtić, 2004: Događajnost in unutarnji ustroj glagolskih imenica na -nje. Filologija 42. 23–46.

Gigafida 2.0. Korpusna besedilna zbirka. Na spletu.

Jane Grimshaw, 1990: Argument Structure. Cambridge, Mass.: MIT Press.

Gašper Ilc, 2016: Construction or constructing? Some observations on English deverbal and gerundial nouns. Elope 13/2. 153–64.

Marie Laurence Knittel, 2019: Lexical Aspect and Number Variation in French Complex Event Nominals. Glossa: a journal of general linguistics 4/1. 50. 1–30.

Janez Orešnik, 1994: Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.

Carme M. Picallo, 1991: Nominals and nominalizations in Catalan. Probus 3. 279–316.

James Pustejovsky, 1991: The Syntax of Event Structure. Cognition 41. 47–81.

Petra Sleeman, Ana Maria Brito, 2010: Nominalization, Event, Aspect and Argument Structure: A Syntactic Approach. Argument Structure and Syntactic Relations. Ur. Maia Duguine, Susana Huidobro, Nerea Madariaga. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. 113–29.

Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja Maribor.

Ada Vidovič Muha, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL.

Andreja Žele, 1993: Besedotvorne in skladenjske lastnosti glagolnika (tipološka primerjava s češčino na podlagi publicističnega gradiva). Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Andreja Žele, 1997: Slovenski razvoj besedotvornih pomenov pri izglagolskih samostalnikih, posebno pri glagolniku. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 1. 69–90.

Andreja Žele, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku: s poudarkom na glagolu. Ljubljana: ZRC SAZU.

Sašo Živanović, 2015: Kvantifikacijski vidiki logične oblike v minimalistični teoriji jezika. Ljubljana: ZRC SAZU.

Prenosi

Objavljeno

2021-10-05

Kako citirati

Marvin, T. (2021) „O pomenu, glagolski vezljivosti in števnosti pri slovenskem glagolniku “, Slavistična revija, 69(3), str. 315–324. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/3962 (Pridobljeno: 20 april 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE