Ali je vpliv čakavca Jurija Juričiča na razvoj slovenskega knjižnega jezika podcenjen?
DOI:
https://doi.org/10.57589/srl.v73i2.4242Ključne besede:
slovenski knjižni jezik 16. stoletja, prevzemanje, leksikalna kontinuiteta, starejši slovenski slovarji, slavizacijaPovzetek
Jurij Juričič, avtor tretjega najobsežnejšega slovenskega tiskanega dela v obdobju protestantizma, je bil v slovenskem jezikoslovju dolgo prezrt, njegove jezikovne inovacije pa so v kontekstu slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja označene kot zastranitev. V prispevku je na 100 izbranih leksemih, ki so v 16. stoletju izpričani samo v Juričičevi Postilli (1578), analizirana kontinuiteta oz. diskontinuiteta besed v izbranih slovarskih virih do začetka 20. stoletja. Rezultati analize odgovarjajo na vprašanje, kakšen je vpliv Juričičeve Postille (1578) na razvoj besedja slovenskega knjižnega jezika zunaj okvira slovenske reformacije, in sicer a) v kolikšni meri so bili izbrani leksemi sprejeti v sodobni slovenski knjižni jezik in b) ali lahko zanje potrdimo kontinuiteto s 16. stoletjem ali pa so bili v sodobno slovenščino uvedeni neodvisno od Juričiča v procesu slavizacije v 19. stoletju.
Literatura
Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tudi na spletu.
Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. Kamnik, Ljubljana: Amebis, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010. Na spletu.
dLib = Digitalna knjižnica Slovenije. Na spletu.
eSSKJ16: Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, 2022–. Na spletu.
Gigafida 2.0 = Simon Krek idr., 2019: Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0. CLARIN.SI. Na spletu.
IMP = Tomaž Erjavec, Digital library and corpus of historical Slovene IMP 1.1, Slovenian language resource repository CLARIN.SI, 2014, Na spletu.
Ludwig Karničar, 1999: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter. Graz : Institut für Slawistik der Universität.
Alenka Jelovšek, Metod Čepar, Andreja Legan Ravnikar, Eva Trivunović, Mitja Trojar (ur.) 2022: Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Na spletu.
JPo 1578 = Jurij Juričič, 1578: POSTILLA. Ljubljana.
Maks Pleteršnik, 1894–1895, 2014: Slovensko-nemški slovar. Na spletu.
SA 1559, II = Ioannes Spangenberg, 1558: Außlegung der Epiſtel vnd Euangelien von Oſtern biß auffs Aduent. Nürnberg.
Marko Snoj, 2021: Slovar Pohlinovega jezika. Na spletu.
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (1970–1991). Na spletu.
Jože Stabej, 2014: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710). Na spletu.
Jože Stabej idr., 2023: Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar. Dopolnjena in popravljena izd. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Zbirka Fran. Na spletu.
Jože Stabej (ur): Kartoteka gesel obrnjenega nemško-slovenskega slovarja Valentina Vodnika. Gradivo hrani Oddelek za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Listkovna kartoteka Slovarja slovenskega knjižnega jezika; gradivo hrani Oddelek za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Literatura
Kozma Ahačič, 2020: Razvoj slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju v številkah. Slavistična revija 68/1. 3–19.
Kozma Ahačič, 2024: Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig. 2., dopolnjena in popravljena izd. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Anton Breznik, 1982: Jezikoslovne razprave. Ur. Jože Toporišič. Ljubljana: Slovenska matica.
Helena Dobrovoljc, 2004: Pravopisje na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC.
Helena Dobrovoljc, Marko Snoj, 2014: Pisna dvojnica »laterna« ali »lanterna«. Jezikovna svetovalnica. Na spletu.
Hans Henrich Hock, 1991: Principles of Historical Linguistics. Berlin, New York: Mouton de Gruyter.
Lev Jakubinskij, 1925: Die Vertretung des urslav. ě im Čakavischen. Zeitschrift für slavische Philologie 1. 381–96.
Alenka Jelovšek, 2022: Jurij Juričič – Hrvat in slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja. Ur. Vanja Kočevar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 105–30.
France Kidrič, 1929–1938: Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana.
Jernej Kopitar, 1808–1809: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. Laibach.
Andreja Legan Ravnikar, 2008: »Vodnikovo« besedje v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Zora 56). 132–42.
Andreja Legan Ravnikar, 2021: Hrvaško besedje v Megiserjevih slovarjih in delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Jezik hrvatskih protestantskih izdanja i književnojezične koncepcije 16. stoljeća : zbornik radova. Ur. Ivana Eterović, Mateo Žagar. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada: Staroslavenski institut. 233–49.
Andreja Legan Ravnikar, 2022: Besedotvorje v rokopisnem Hipolitovem slovarju (1711-1712) : slovarsko izročilo in novosti. Jezikoslovni zapiski 28/2. 185–204. https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.10.
Majda Merše, 2008: Gradivska problematika zgodovinskega slovaropisja (ob Kreljevem in Jurčičevem besedju v Pleteršnikovem slovarju). Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Zora, 56). 307–25.
Majda Merše, 2011: Uvod. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ur. Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 7–16.
Majda Merše, 2013: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Linguistica et philologica, 29).
Karl H. Meyer, 1929: Untersuchungen zur Čakavština der Insel Krk (Veglia). Slavisch-baltische Quellen und Forschungen 3. 1–135.
France Novak, 2006: Predponi v- in u- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Stati inu obstati 2/3–4. 138–59.
Vatroslav Oblak, 1894: Protestantske postile v slovenskem jeziku. Letopis matice slovenske. 202–19.
Irena Orel, 2002: Historizem v sinhronih oblikoslovnih opisih 19. in 20. stoletja. Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti FF. 201–17.
Martina Orožen, 1996a: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut FF.Martina Orožen, 1996b: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika: od Brižinskih spomenikov do Kopitarja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jakob Rigler, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU.
Matej Šekli, 2024: Začetek oblikovanja slovenskih pokrajinskih knjižnojezikovnih različic v 18. stoletju. Jezik in književnost v spreminjanju. Ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 34). 253–82.
Eva Trivunović, Alenka Jelovšek, 2024: Kontinuiteta frazeološkega gradiva nebiblijskega izvora v slovenskem knjižnem jeziku od srede 16. do konca 19. stoletja. Slavistična revija 72/4. 331–50. https://doi.org/10.57589/srl.v72i4.4222.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Andreja Legan Ravnikar, Alenka Jelovšek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
