Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku

Avtorji

  • Hotimir TIVADAR

Ključne besede:

slovenščina, fonetika, fonologija, knjižni jezik, samoglasniki

Povzetek

Slovenski samoglasniki in njihove segmente (formante) in prozodične značilnosti so v fonološkem sistemu knjižnega jezika opredeljeni, vendar so se pojavljala določena vprašanja predvsem glede trajanja samoglasnikov. V članku je poudarek predvsem na analizi trajanja in formantni analizi jakostno naglašenih samoglasnikov v optimalnih objektiviziranih okoliščinah: fonološki pari v čim bolj enakem glasovnem okolju. Posebna pozornost je namenjena gradivu, njegovi pripravi in obdelavi.

Prenosi

Objavljeno

2004-01-15

Kako citirati

TIVADAR, H. (2004) „Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku“, Slavistična revija, 52(1), str. 31–48. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-24908130 (Pridobljeno: 26 november 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE