Stritarjevi in Aškerčevi lirski popotni cikli

Avtorji

  • Vita ŽERJAL PAVLIN

Ključne besede:

slovenska književnost, potopis, lirski cikel, Popotne pesmi, Iz popotnega dnevnika

Povzetek

V nasprotju s prevladujočimi pripovednimi žanri potopisne književnosti predstavljajo njeno lirsko vrsto pesmi s popotniško motiviko, ki sta jih tako Josip Stritar kot Anton Aškerc po trikrat povezala v lirske cikle. Ker sta prizaporedju upoštevala kronotop potovanja, sta tako oblikovala nedominantno narativno strukturo sintagmatskega cikla, s tem pa tudi implicitno zgodbo o potovanju oziroma lirski ciklični potopis, varianto v 19. stoletju na Slovenskem zelo popularnega potopisja. Vendar sta uresničevala različni težnji: Stritar je s temi cikli liriziral v izhodišču pripovedno zvrsti[!] potopisa, Aškerc pa je z njimi liriko približal dominantnim pripovednim zvrstem v realizmu.

Prenosi

Objavljeno

2005-03-15

Kako citirati

ŽERJAL PAVLIN, V. (2005) „Stritarjevi in Aškerčevi lirski popotni cikli“, Slavistična revija, 53(3), str. 409–426. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-30507106 (Pridobljeno: 23 november 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE