Stritarjevi in Aškerčevi lirski popotni cikli
Ključne besede:
slovenska književnost, potopis, lirski cikel, Popotne pesmi, Iz popotnega dnevnikaPovzetek
V nasprotju s prevladujočimi pripovednimi žanri potopisne književnosti predstavljajo njeno lirsko vrsto pesmi s popotniško motiviko, ki sta jih tako Josip Stritar kot Anton Aškerc po trikrat povezala v lirske cikle. Ker sta prizaporedju upoštevala kronotop potovanja, sta tako oblikovala nedominantno narativno strukturo sintagmatskega cikla, s tem pa tudi implicitno zgodbo o potovanju oziroma lirski ciklični potopis, varianto v 19. stoletju na Slovenskem zelo popularnega potopisja. Vendar sta uresničevala različni težnji: Stritar je s temi cikli liriziral v izhodišču pripovedno zvrsti[!] potopisa, Aškerc pa je z njimi liriko približal dominantnim pripovednim zvrstem v realizmu.Prenosi
Objavljeno
2005-03-15
Kako citirati
ŽERJAL PAVLIN, V. (2005) „Stritarjevi in Aškerčevi lirski popotni cikli“, Slavistična revija, 53(3), str. 409–426. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-30507106 (Pridobljeno: 23 november 2024).
Številka
Rubrike
RAZPRAVE
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.