Južnoslovanski knjižni jeziki s konca 19. stoletja med individualnim razvojem in slovansko vzajemnostjo (A. Bezenšek in njegov Jugoslavjanski stenograf)

Povzetek

Članek obravnava ideje slovenskega filologa in kulturnega delavca Antona Bezenška (1854-1915) o duhovnem in jezikovnem zbliževanju južnih Slovanov. V reviji Jugoslavjanski stenograf, ki jo je izdajal v štirih slovanskih jezikih najprej v letih 1876-1878. v Zagrebu in potem 1880-1896 v Bolgariji, se avtor zavzema za doseganje enotnosti v pisni praksi Slovenscev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov preko uvajanja skupne južnoslovanske stenografije. Zaradi popolnejšega poznavanja in obvladovanja južnoslovanskih jezikov A. Bezenšek uporablja določene strategije za formiranje visoke ravni jezikovne kompetence bralca, ki temeljijo ne na tradicionalnem opisu slovničnih struktur, temveč na leksični vezljivosti v živi jezikovni rabi. V njegovih publikacijah pridejo do izraza predstave o ustvarjanju potencialnega nadetničnega pomožnega jezika, katerega norme naj bi nastale po analogiji z živimi jeziki preko sinteze njihovih podobnih značilnosti.