Še k pojmu medialnosti

  • Urška Perenič
Ključne besede: neposrednost sporočanja, medijske tehnologije, občost, izraznost, kognitivnost, zgodovina medialnosti, immediacy of communication, media technologies, main models of media communication, performative mediality, cognitivity

Povzetek

Pojem medialnosti ima več razsežnosti. V Benjaminovem teološko-jezikovnofilozofskem spisu pomeni "neposrednost vsakega duhovnega sporočanja" (1916), v perspektivi zgodovinskega razvoja medijev, ki ga zaznamuje razvoj tehničnih medijev, pa zlasti posrednost sporočanja. Medialnost lahko pomeni obča načela, ki veljajo za štiri glavne vrste medijsko posredovane komunikacije (ustnost, pisnost, avdiovizualnost, tudi teatralnost), lahko pa se nanaša na skupek lastnosti, ki opredeljujejo "bistvo" posameznega medija (npr. knjigotiska, filma itd.). Lahko se prvenstveno nanaša na izrazno-estetske potenciale medijev (modi operandi), ki so odvisni od uporabljenih tehnologij, ali pa so mišljeni učinki, ki jih imajo tehnologije na človekovo zaznavanje, spoznavanje in organiziranje sveta. Medialnost je treba opredeliti tudi v zgodovinskih razsežnostih, tj. na ozadju spremenljivih znakovnih procesov, začenši z govorom do uveljavitve najmodernejših medijev.
Objavljeno
2017-01-15
Kako citirati
Perenič, U. (2017) „Še k pojmu medialnosti“, Slavistična revija, 65(1), str. 3-19. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-63767138 (Pridobljeno: 25oktober2021).
Rubrike
RAZPRAVE