A Folklore Text about Villagers’ Collective Revenge against a Wolf at Trnovo ob Soči: An Analysis of Four Variants and the Role of House Names in the Transmission of Tradition
DOI:
https://doi.org/10.57589/srl.v72i2.4169Keywords:
stinging/mocking texts, oral tradition, wolf, house names, zoo-folklore, Slovene dialects, PosočjeAbstract
The article deals with four versions of a folklore text from the village of Trnovo ob Soči about the locals’ collective revenge against a wolf that attacked their sheep. Three texts are in verse (mocking/stinging rhymes) and one in prose (a legend). In the verse versions, the villagers are referred to by house names that still exist in the village. This feature has helped to improve the transmission of the text from one generation to the next. The genre-content, stylistic and linguistic features of all four dialect versions of the text are presented. The reception of the texts is indicated by the genre (mocking/stinging rhymes or legend), and by the answers of the informants interviewed. The terminological question of naming this particular folklore (sub) genre by listing house names is also raised. Wolves were systematically exterminated in the 19th century and had completely disappeared in in the region of the upper Soča River Valley by the mid-20th century, but have reappeared in recent years. This keeps old folklore texts up to date and motivates the creating of new ones.
References
Hubert Bergmann, 2016: Häuserlitaneien: Ein Phänomen an der Schnittstelle von Onomastik und Ethnologie. Names and Their Environment. Proceedings of the 25th International Congress of Onomastic Sciences Glasgow, 25–29 August 2014. Ur: Carole Hough, Daria Izdebska. Glasgow: University of Glasgow. 89–103.
Danijela Bojkovski (ur.), 2014: Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali. Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za zootehniko. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS.
Bill Ellis, 2003: Aliens, Ghosts, and Cults: Legends We Live. Jackson: University Press of Mississippi.
Janez Dolenc, 1992: Zlati Bogatin. Ljubljana: Kmečki glas.
Marjetka Golež Kaučič, 2023: Človek je najhujša zver: živali v folklori, literaturi in kulturi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Barbara Ivančič Kutin, 2007: Slovar bovškega govora. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Barbara Ivančič Kutin, 2020: The student‘s archive of the Slavist, folklorist, and eth- nologist Janez Dolenc. Argentinian and Slovenian folk narrative archives. Archivos de narrativa folklórica argentina y eslovena. Buenos Aires: Universidad Nacional de San Juan. Instituto de Investigaciones Lingüísticas y Filológicas “Dr. Manuel Alvar”. 99–106.
Barbara Ivančič Kutin, 2022a: Bovške pripovedi na licu mesta. Bovec: Kulturno dru- štvo Golobar.
Barbara Ivančič Kutin, 2022b: Paremiološko gradivo iz Zgornjega Posočja v dveh rokopisnih zbirkah. Elementi lokalnosti s poudarkom na kulturnospecifičnih folklornih obrazcih z lokalnimi antroponimi. Slavistična revija 70/3. 333–48.
Klemen Klinar, Jožica Škofic, Matej Šekli, Martina Piko-Rustija, 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen. Projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija – Avstrija: Jesenice – Celovec: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske.
Marija Klobčar, 2017: Understanding parallel worlds: the mocking song about Kamnik burghers. Parallel Worlds in Ballad and Folk Songs. Ur. Arbnora Duski, Lumnije Kadriu. Priština: Instituti Albanologjik. 225–40.
Vlasta Terezija Komac, 1995: Čez Boko gre čeča. Nova Gorica: Branko.
Monika Kropej, 1995: Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Milko Matičetov, 1973: Zverinice iz Rezije. Trst, Gorica: Mladinska knjiga.
Mirjam Mencej, 2017: »Verovanje« v zgodovini folkloristike. Konceptualizacija in terminologija. Traditiones 46/1–2. 55–68.
Inga Miklavčič Brezigar, 1996: Občina Tolmin. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Mojca Perkon Kofol, 2012: Zaključna beseda. Franc Šuligoj – Kanalec in njegova ustvarjalnost. Ur. Mojca Perkon Kofol. Levpa: Športno kulturno društvo Seniški Breg.
Mojca Ramšak, 2002: Znanost med objektivnostjo in grožnjo subjektivnosti: vloga terenskih dnevnikov in empatije pri zapisovanju življenjskih zgod. Traditiones 31/2. 93–114.
SSKJ2: Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. www.fran.si (dostop 8. 8. 2023).
Marija Samec, 2014: So z vilicami pisali. Folklorne pripovedi iz občine Grosuplje in okolice. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Glasovi 44).
Vera Smole, 2022/23: Vrste zapisa govorjenega jezika. Del vsebin za predmet Socialne zvrsti slovenskega jezika. Ljubljana: FF UL.
Marija Stanonik, 1999: Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Jožica Škofic, 2021: Narečna poimenovanja za kmečke posestnike kot motivacija hišnih imen na Gorenjskem. Gwary Dziś 14. 17–34.
Katarina Šrimpf Vendramin, 2020: Medanc Podklanc je figo zagledal, je mislil, da je žganc. Oblike, vsebina in funkcija medkrajevnega zbadanja na Slovenskem. Glasnik SED 59/2. 92–102.
Franc Šuligoj, 2012: Franc Šuligoj – Kanalec in njegova ustvarjalnost. Levpa: Športno kulturno društvo Seniški Breg.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
Copyright (c) 2024 Barbara Ivančič Kutin
This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
