Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost

Avtorji

  • Hotimir Tivadar

Ključne besede:

slovenščina, fonetika, pravorečje, govor, slovenska družba, Slovenian language, phonetics, orthoepy, speech, Slovene society

Povzetek

Z razvojem in nastankom slovenske države in množico medijev je raziskovanje govora čedalje bolj prihajalo v ospredje, vendar še vedno pogosto temelji predvsem na poučevanju pravorečja in ugotavljanju knjižno ustreznih izgovorjav, ki še vedno pri nekaterih temeljijo na predvidevanjih in lastnem fonetičnem občutku. Množica govorjenih medijev zahteva čedalje več raziskovanja govora in kakovostno ter celovito fonetično-fonološko opisovanje knjižnega jezika, pri čemer je v ospredju posebno poslanstvo tako nacionalne RTV kot tudi univerzitetnega študija ter raziskovanja govora (AGRFT, FF, FDV; ZRC SAZU), ki potem vplivajo na srednje šole in medije. Množica raziskovalcev v 3. tisočletju nakazuje na razcvet raziskovanja govora. V članku izpostavljamo predvsem nujno usmeritev raziskovanja govora v smer raziskovanja realnega knjižnega govora, ki ima vseslovenski značaj.

Prenosi

Objavljeno

2012-04-15

Kako citirati

Tivadar, H. (2012) „Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost“, Slavistična revija, 60(4), str. 587–602. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-51412322 (Pridobljeno: 29 marec 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE