Dramska pisava po postdramskem: Anja Hilling, Milena Marković in Simona Semenič
Ključne besede:
postdramsko, neodramsko, redramatizacija, sodobna dramatikaPovzetek
V razpravi, posvečeni trem sodobnim dramatičarkam iz Slovenije, Nemčije in Srbije (Simona Semenič, Anja Hilling, Milena Marković), nas bo zanimal status sodobne dramske pisave po postdramskem obratu. Poskušali bomo odgovoriti na vprašanje, kako lahko v opusih treh dramatičark razbiramo premene drame in teksta ter na kakšen način nas avtorice popeljejo onkraj postdramskosti, k neodramskemu gledališču (Monfort), dramsko dramskemu (Haas) ali postpostdramskemu gledališču (Angel-Perez), v katerem avtor ohranja svojo prisotnost skozi lirizacijo in epizacijo. Kako si lahko razlagamo dejstvo, da nas sodobna dramatika izpostavlja dekonstrukciji nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo, hkrati pa kljub motnjam v fikcijskem besedilnem kozmosu vzporedno vseeno vzpostavlja močan proces redramatizacije, vbrizganja dramskega in dramatičnega v postdramsko tkivo iger.
Literatura
Mateja Pezdirc Bartol, 2017: Vpliv medijev na oblikovanje prostora in časa v sodobni slovenski dramatiki in gledališču. Slavistična revija 65/2. 354–65. Tudi na spletu.
Tim Crouch, 2009: The Author. London: Oberon.
Vladimir Crnjanski, 2007: Čovek u svim vremenima – ista zverka (intervju sa Milenom Marković). Scena 1–2. 47–48.
Katja Čičigoj, 2012: »Naredite lahko karkoli, a biti mora pravilni karkoli.« Odprto delo – tekst kot dogodek. Slovenska dramatika. Ur. Mateja Pezdirc Bartol. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 31). 61‒68.
Slobodan Georgijev, 2002: Godine idiotizma (intervju sa Milenom Marković). Vreme 621.
Birgit Haas, 2008: The Return of the Dramatic Drama in Germany after 1989. Theatre in the Berlin Republic. Ur. Denise Varney. Oxford idr.: Peter Lang.
Birgit Haas, 2007: Plädoyer für ein dramatisches Drama. Wien: Passagen Verlag.
Anja Hilling, 2013: Bistveno je spoznanje o lastni ničnosti; Intervju z Jašo Drnovškom. Gledališki list MGL 63/6. 22–25.
Anja Hilling, 2005. Mein junges idoitisches Herz. Theater heute 2005/4. 54–65.
Anja Hilling, 2013: Črna žival žalost. Prev. Milan Štefe. Ljubljana: Gledališki list MGL 63/6. 33–72.
Anja Hilling, 2006: Monsun: ein Stück in fünf Akten. Teater heute 2/2006. 47–57.
Danijela Kapusta, 2011: Personentransformation: zur Konstruktion und Dekonstruktion der Person im deutschen Theater der Jahrtausendwende. Wien: Herbert Utz Verlag.
Volker Klotz, 1996: Zaprta in odprta forma v drami. Ljubljana: MGL.
Вера Копицл, 2016: Метајезик ишчашеног жанра: постдрамски текст Милене Марковић. Књиженство 6/6.
[Vera Kopicl: 2016: Metajezik iščašenog žanra: postdramski tekst Milene Marković. Knjiženstvo 6/6.]
Vladimir Kralj, 1984: Dramaturški vademekum. Ljubljana: MK.
Lado Kralj, 1998: Teorija drame. Ljubljana: DZS.
Hans-Thies Lehmann, 2003: Postdramsko gledališče. Ljubljana: Maska.
Milena Marković, 2009: Umetnik svoje življenje zmeraj vidi kot mit: Pogovor z avtorico Mileno Marković. Gledališki list SNG Drama 88/10. 6–8.
Milena Marković, 2009: Barčica za punčke. Prev. Zdravko Duša. Gledališki list SNG Drama 88/10. 17–36.
Ljiljana Pešikan Ljuštanović, 2010: Bajka kao kulturni kod u Brodu za lutke Milene Marković. Književnost i kultura 39/2. 587–601.
Ljiljana Pešikan Ljuštanović, 2011: Ja eto žalim za salamom. Teatron 156/157. 15–18.
Anne Monfort, 2009: Après le postdramatique: narration et fiction entre écriture de plateau et théâtre néo-dramatique. Trajectoires 3. Na spletu.
Patrice Pavis, 2010: Writing at Avignon: Dramatic, Postdramatic, or Post-Postdramatic. Theatre Forum 37. Na spletu.
Élisabeth Angel-Perez, 2013: Back to Verbal Theatre: Post-Post-Dramatic Theatres from Crimp to Crouch. Études britanniques contemporaines 45. Na spletu.
Gerda Poschmann, 2008: Gledališki tekst in drama: K uporabi pojmov. Drama, tekst, pisava. Ur. Petra Pogorevc, Tomaž Toporišič. Ljubljana: MGL. 97–116.
Jean-Pierre Sarrazac, Catherine Naugrette, Hélène Kuntz idr., 2010: Lexique du drame moderne et contemporain. Belval: Cirché (Cirché Poche, 29).
Simona Semenič: zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako so se roman abramovič, lik janša, štirindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in inicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima. Na spletu.
Simona Semenič, 2017: Tri drame. Ljubljana: Beletrina.
Peter Szondi, 2000: Teorija sodobne drame: 1880–1950. Ljubljana: MGL.
Tomaž Toporišič, 2015: (Ne več) dramsko v sodobni slovenski dramatiki (Jovanović, Ravnjak, Potočnjak, Skubic, Semenič). Slavistična revija 63/1. 89–102.
Rok Vevar, 2013: Streznitev in njeni izidi. Anja Hilling. Gledališki list MGL 63/6. 13–16.
Ivana Zajc, 2015: Postmodernistično v drami Milene Marković Barčica za punčke (Brod za lutke). Slavistična revija 63/2. 211–21.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
